Zlata grozna listovka
Zlata žaba, Phyllobates terribilis, je strupena žaba. Živi na pacifiški obali Kolumbije.
V ujetništvu strupene žabe niso strupene. V naravi so strupene zaradi tega, kar jedo. Ta dvoživka iz družine Dendrobatidae velja za najbolj strupenega vretenčarja na svetu. Optimalno življenjsko okolje P. terribilis je deževni gozd z veliko količino dežja (5 m ali več), nadmorsko višino med 100 in 200 m, temperaturo 26 °C in relativno vlažnostjo 80-90 %.
"Pri 20-gramski beli miši je najmanjši smrtni odmerek batrakotoksina/homobatrakotoksina približno 0,05 µg, če se vbrizga podkožno. Tako ena žaba, P. terribilis, s tipičnimi 1100 µg teh spojin vsebuje dovolj strupa, da ubije več kot 20.000 miši. Čeprav so pri ekstrapolaciji parametrov toksičnosti z miši na človeka napake, je smrtni odmerek za človeka približno 180 µg, če predpostavimo, da je človek za te spojine vsaj tako dovzeten kot miši. Večje živali so pogosto bolj dovzetne za toksine kot manjši organizmi, zato je smrtni odmerek za človeka lahko še manjši. Myers in drugi [1] so predvideli, da je smrtni odmerek batrakotoksina za človeka le 2,0 do 7,5 µg, če se daje z injekcijo.
"Peroralna moč batrakotoksina je veliko manjša, zato lahko Indijanci brez tveganja zastrupitve jedo živali, ujete z njihovimi puščicami. Poleg tega se majhna količina uporabljenega strupa presnovi, metaboliti pa niso strupeni; najpomembneje je, da se toksini lahko uničijo tudi s kuhanjem, čeprav vsi toksini niso toplotno labilni."
Visoka toksičnost P. terribilis je lahko posledica prehranjevanja z majhnimi žuželkami ali drugimi členonožci in eden od njih je lahko resnično najbolj strupeno bitje na Zemlji. Znanstveniki so domnevali, da je ključna žuželka morda majhen hrošč iz družine Melyridae. Vsaj ena vrsta teh hroščev proizvaja enak toksin, kot ga najdemo pri P. terribilis. Njihovi sorodniki v kolumbijskih deževnih gozdovih bi lahko bili vir batrakotoksinov, ki jih najdemo v zelo strupenih žabah Phyllobates iz te regije.
Vprašanja in odgovori
V: Katera vrsta žabe je Phyllobates terribilis?
O: Phyllobates terribilis je strupena žaba.
V: Kje živi P. terribilis?
O: P. terribilis živi na pacifiški obali Kolumbije.
V: Ali je v ujetništvu strupena?
O: Ne, v ujetništvu strupene žabe niso strupene. Strupene so le v naravi, in sicer zaradi tega, kar jedo.
V: Koliko strupa vsebuje ena žaba?
O: Ena žaba P. terribilis vsebuje približno 1100 µg toksinov, kar je dovolj, da po podkožnem vbrizgu ubije več kot 20 000 miši.
V: Ali se lahko ljudje zastrupijo, če jedo živali, ki jih ujamejo njihove puščice?
O: Ne, ljudje se ne morejo zastrupiti z uživanjem živali, ujetih z njihovimi puščicami, ker je oralna učinkovitost batrakotoksina veliko manjša in, kar je najpomembneje, kuhanje lahko uniči toksine, čeprav vsi toksini niso toplotno labilni.
V: V katero družino spadajo ti hrošči, ki proizvajajo enak toksin kot P. terribilis?
O: Ti hrošči spadajo v družino Melyridae in njihovi sorodniki v kolumbijskih deževnih gozdovih bi lahko bili vir batrakotoksinov, ki jih najdemo v zelo strupenih žabah Phyllobates iz te regije.
V: Kaj je lahko vzrok za visoke ravni toksičnosti, ugotovljene pri P. terribilis? O: Visoke ravni toksičnosti, ugotovljene pri P .terribilis, so lahko posledica prehranjevanja z majhnimi žuželkami ali drugimi členonožci in eden od teh je morda res najbolj strupeno bitje na Zemlji.
