Titanosaur

Skelet

V splošnem je bilo njihovo okostje podobno prejšnjim sauropodom, vendar z nekaj ključnimi razlikami. Medenica (predel kolkov) je bila tanjša kot pri nekaterih sauropodih, prsni koš pa je bil veliko širši. To jim je omogočilo edinstveno "širokokotno" držo: sprednje noge so bile širše narazen in običajno daljše od zadnjih. To je zelo dobro vidno pri argentinosavru. Zaradi tega so fosilne sledi titanozavrov širše kot pri drugih sauropodih. Njihova vretenca (hrbtne kosti) so bila trdna (ne voteljasta). Njihova hrbtenica je bila prožnejša, zato so bili verjetno gibčnejši od svojih bratrancev in boljši pri vzpenjanju.

Raznolikost

Skupina je bila zelo raznolika. Nekateri manjši tipi niso imeli daljših prednjih okončin (Epachthosaurus), ena kitajska najdba (Xinghesaurus) pa je imela izjemno dolg vrat. Te razlike morajo odražati prilagoditve na razlike v njihovih habitatih in načinu življenja, vendar je o tem trenutno malo znanega. Mnoga od teh odkritij so precej nedavna.

Globalna porazdelitev

Titanozavri so bili zelo razširjeni. Njihove fosile so našli na vseh celinah, celo na Antarktiki. V Italiji so našli štiri dobro ohranjena okostja ene od vrst titanozavrov.

Še posebej številni so bili na južnih celinah (ki so bile takrat del superkontinenta Gondvana). V Avstraliji so pred približno 96 milijoni let živeli titanozavri: v Queenslandu so odkrili fosile bitja, dolgega približno 25 metrov (82 čevljev). Ostanke so odkrili tudi na Novi Zelandiji.

Velikost svetovnega rekorda

Titanozavri so svetovni rekorder po velikosti kopenske živali. Na nekem mestu v Argentini so našli 150 kosti sedmih titanozavrov. Največje so bile iz živali, dolge 40 metrov in visoke 20 metrov. Tehtala je približno 77 ton. Na ostanke je naletel lokalni delavec na kmetiji v puščavi v bližini mesta La Flecha, približno 250 km zahodno od Treleva v Patagoniji. BBC je tja poslal ekipo, ki je dogodek posnela.

Paleobiologija

Kot skupina so bili titanozavri visokoživci, ki so jedli liste in veje visokih dreves. To je v nasprotju z drugimi rastlinojedci, kot sta Ceratopsia in Ankylosauria, ki so se prehranjevali z nižjo vegetacijo, na primer grmičevjem. Na splošno velja, da lahko visoki brskalniki jedo nižje rastoče rastline, nizki brskalniki pa ne morejo jesti z visokih dreves. Tako kot zgodnejši sauropodi (npr. Diplodocus) so imeli titanozavri zobe v obliki čepkov in niso imeli brusilnikov. To pomeni, da so za mletje hrane uporabljali gastrolite, imeli pa so ogromen želodec, podoben kadi, v katerem so jo razgradile bakterije.

Dieta

Fosilni gnoj, najden pri poznokrednih titanozavrih, kaže na široko, neselektivno rastlinsko prehrano. Poleg rastlinskih ostankov, ki bi jih lahko pričakovali, kot so cikade in iglavci, je bilo nepričakovano veliko enokaličnic, vključno s palmami in travami (Poaceae), vključno s predniki riža in bambusa. To je spodbudilo domneve, da so se rastlinojedi dinozavri in trave razvili skupaj.

Gnezdenje

V kraju Auca Mahuevo v Patagoniji v Argentini so odkrili veliko gnezdišče titanozavrov, še eno kolonijo pa naj bi odkrili v Španiji. Več sto samic saltasaurov je s hrbtnimi nogami izkopalo luknje, zneslo jajca v gručah, ki so v povprečju štele okoli 25 jajc, gnezda pa zakopalo pod zemljo in rastlinje. V majhnih jajcih, ki so imela premer približno 11-12 cm, so bili fosilni zarodki z odtisi kože. Odtisi so pokazali, da so bili titanozavri pokriti z mozaičnim oklepom iz majhnih lusk, podobnih kroglicam. Ogromno število osebkov kaže na čredno obnašanje, ki bi jim z oklepom lahko pomagalo pri zaščiti pred velikimi sodobnimi plenilci, kot je bil abelisaurus.

Diagram izkopavanja gnezda titanozavrov in odlaganja jajc