Abelisaurus – abelisauridni teropod iz zgornje krede Južne Amerike
Abelisaurus je rod teropodnih dinozavrov, ki je živel v Južni Ameriki v obdobju zgornje krede. Znana je ena vrsta, Abelisaurus comahuensis.
Odkritje in poimenovanje
Prvi in edini znani fosilni deli pripadajo lobanji, odkrite v Argentini. Na podlagi teh lobanjskih kosov so paleontologi sestavili obnovo lobanje in opisali rod ter vrsto. Zaradi zgodnje odkrite in značilne morfologije lobanje je Abelisaurus postal tipski rod za družino Abelisauridae in je dolgo veljal za prvi znani predstavnik te skupine.
Opis
Lobanja pripoveduje, da je bilo žival kratkolobad oziroma s krajšim podolgovatim gobcem v primerjavi z mnogimi drugimi teropodi. Tako kot druge abelisauride naj bi bila lobanja sorazmerno kratka v dolžino, a visoka v navpični smeri – to pomeni, da je bila telesno zadnji del lobanje robusten z izrazito navpično višino pri pogledu od spredaj. Površina lobanje je verjetno bila grobo porozna in mogoč z različnimi izrastki ali kostnimi izboklinami, kar je pri abelisauridih običajno, vendar so konkretni detajli pri Abelisaurus zaradi omejenega gradiva manj jasni.
Celotna velikost živega dinozavra ostaja negotova zaradi pomanjkanja okončin in trupa; ocenjuje se, da je šlo za srednje velikega teropoda, po nekaterih ocenah približno nekaj metrov v dolžino, vendar so te številke negotove in temeljijo na primerjavah z bolje poznanimi abelisauridi.
Paleoekologija in prehrana
Glede na grupacijo med abelisauride je verjetno, da je Abelisaurus bil mesojed in da se je hranil z drugimi dinozavri. Možno je, da je lovil ali si prilastil velike sauropodne živali ali manjše do srednje velike rastlinojede dinozavre, vendar natančna prehrana ni neposredno dokazana zaradi pomanjkanja kopalnih sledi ugrizov ali najdb v želodčnem predelu.
Sistematske razmere in nejasnosti
Čeprav je Abelisaurus zgodovinsko pomemben kot prvi opisan predstavnik abelisauridov in kot tipski rod družine, ostaja njegova natančna taksonomska pozicija predmet razprav. Ker so ohranjeni le deli lobanje, nekateri raziskovalci opozarjajo, da material morda ni dovolj diagnosticen za zanesljivo razlikovanje od sorodnih rodov, zato ga včasih označujejo kot problemaatičen ali celo kot nomen dubium. Kljub temu ime ohranja pomen v raziskavah razvoja in razširjenosti abelisauridov v Gondvani.
Pomen za paleontologijo
Abelisaurus je pomemben zaradi zgodnjega odkritja in vloge pri oblikovanju pojmovanja o južnoameriških arhozavrih v zgornji kredni fauni. Njegova asociacija z abelisauridi je pomagala pokazati, da so bili ti predatori razširjeni po južnih kontinentih v kasni krede, čeprav še vedno potrebujemo več popolnih primerkov, da bi natančneje opredelili morfologijo, vedenje in evolucijsko mesto tega roda.
Ker so o Abelisaurus znane le omejene kosti, bodo prihodnje najdbe v isti regiji — zlasti večji deli lobanje ali skeleta — ključne za razjasnitev njegovega videza, ekologije in taksonomskega statusa.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je abelisaurus?
O: Abelisaurus je rod teropodnih dinozavrov, ki je živel v Južni Ameriki v obdobju zgornje krede.
V: Katera je znana vrsta abelisavra?
O: Znana vrsta abelisavra je Abelisaurus comahuensis.
V: Kaj je Abelisaurus comahuensis?
O: Abelisaurus comahuensis je edina znana vrsta rodu Abelisaurus.
V: V kateri družini je Abelisaurus dobil ime?
O: Abelisaurus nosi ime po družini Abelisauridae.
V: Kateri je tip rodu?
O: Abelisaurus je tipski rod.
V: Kaj je Abelisaurus verjetno lovil?
O: Abelisaurus je verjetno v jatah lovil takratne velike sauropodne dinozavre, kot je bil amargasaurus. Morda je lovil tudi manjše dinozavre, ki so se prehranjevali z rastlinami, kot je bil majhen ornitopod Gasparinisaura.
V: Kaj vemo o abelisavru?
O: Čeprav je bil prvi odkriti abelisaurid in je dal ime družini, je o abelisavru znanega malo. Prvi in edini odkriti fosili so bile lobanjske kosti, najdene v Argentini, ki so jih rekonstruirali v laboratoriju. Lobanja je podobna lobanjam drugih pripadnikov njegove družine, pri pogledu od spredaj pa je tanka in kratka v dolžino, vendar visoka v navpični višini.
