Abrictosaurus je bil heterodontosauridni dinozaver iz spodnjejurskega obdobja današnje južne Afrike. Bil je majhen dvonožni rastlinojedec ali vsejedec, dolg približno 1,2 metra in tehtal verjetno manj kot 45 kilogramov. Njegova telesna zgradba in zobje kažejo kombinacijo primitivnih in specializiranih lastnosti, zaradi česar velja za enega najbolj bazalnih članov družine.
Opis in morfologija
Abrictosaurus je imel sorazmerno majhno telo z dolgim repom, ki je služil kot protuteža pri dvonožnem gibanju. V sprednjem delu glave je bil razvit kljun, zgornji del je dosegal približno 10,5 mm, spodnji pa okoli 17 mm. Poleg kljuna so bile v čeljusti razporejene različne vrste zob: sprednji so bili lahko bolj koničasti (v nekaterih sorodnikih tudi velike kljune podobne zobe), medtem ko so bili lični (cheek) zobje namenjeni drobljenju rastlinske snovi.
V primerjavi z nekaterimi sorodniki, kot sta Lycorhinus in Heterodontosaurus, je imel Abrictosaurus bolj široko razcepljene lične zobe z nižjimi kronami, bolj podobne drugim zgodnjim ornitozavrom. Medtem ko sta Lycorhinus in Heterodontosaurus imela visoko kronane lične zobe, ki so se v čeljusti prekrivali in oblikovali neprekinjeno žvečilno površino, tega pri Abrictosaurus ni bilo v enaki meri.
Specifične razlike in okončine
Abrictosaurus je imel razmeroma manjše in manj zmogljive prednje okončine kot nekateri sorodniki (na primer Heterodontosaurus). Analiza ohranjenih delov prednjih okončin pokaže, da je imel po eno prstno kost manj na četrtem in petem prstu prednje okončine, kar kaže na funkcionalne razlike v primerjavi s sorodniki in nakazuje prilagoditve k specifičnim načinom hranjenja ali rokovanja z rastlinjem.
Kožna odeja in morebitne brsti
Na enem od dveh znanih primerkov Abrictosaurus so bili brki oziroma dlačni ali filamentni izrastki jasno prisotni. Ti izrastki (v angleščini pogosto imenovani "bristles" ali filamenti) kažejo, da so nekateri heterodontosauridi lahko imeli preprosto obliko kožne odeje, podobno kot so jo pokazali tudi nekateri drugi sorodniki (npr. Tianyulong). Prisotnost takih struktur lahko kaže na komunikacijo, termoregulacijo ali prikrivanje.
Prehrana in ekologija
Prehranske navade Abrictosaurusa so predmet razprav: zobna morfologija in vsejedost oziroma rastlinojedost nakazujeta, da je bil primarno rastlinojed, a je lahko v primeru potrebe zaužil tudi brezstavne ali drobne živali. Njegov kljun je bil primeren za obrezovanje rastlin, lični zobje pa za drobljenje trših delov rastlin. Bipedalna drža in gibljiv rep sta mu omogočala hitro premikanje po odprtih habitatih, kot so bili verjetno travnati ali redki gozdni predeli tistega časa.
Odkritja, stratigrafija in pomen
Fosili Abrictosaurusa so znani iz spodnjejurskih kamnin južne Afrike. Najdbe prispevajo k razumevanju zgodnje evolucije ornitozavrov in heterodontosauridov ter kažejo na raznolikost oblik zob in morda tudi kožne odeje že v zgodnjih fazah njihove evolucije. Zaradi svoje kombinacije primitivnih in specializiranih znakov ima rod pomembno mesto pri preučevanju prehoda med zgodnjimi majhnimi dvonožnimi rastlinojedimi dinozavri in bolj specializiranimi lineami.
Zaključek
- Abrictosaurus je majhen heterodontosaurid iz spodnje jure Južne Afrike, dolg okoli 1,2 m in težak pod 45 kg.
- Razlikuje se po nižjih, širše razporejenih ličnih zobeh v primerjavi z nekaterimi sorodniki, ima pa tudi značilen kljun.
- Na enem znanem primerku so opaženi filamentni izrastki (brki), kar kaže na raznolikost kožne odeje pri heterodontosauridih.
- Njegove anatomskih posebnosti (manjše prednje okončine, manj prstnih kosti na nekaterih prstih) pričajo o prilagoditvah k specifičnemu načinu življenja in hranjenja.