Adapiformes: izumrla skupina zgodnjih primatov
Adapiformes so izumrla skupina zgodnjih primatov, ki so se razširili po velikem delu severne kopenske mase in segali vse do severne Afrike in tropske Azije. Živeli so od eocena do miocena — torej v obdobju, ki ga običajno opišemo z okvirnim časovnim razponom eocena (približno 56–34 milijonov let nazaj) do miocena (približno 23–5,3 milijona let nazaj). Velikost in videz adaptiformov sta bila zelo raznolika; nekateri so bili majhni in lahkotni, drugi večji, vendar so jih po zgledu pogosto primerjali z živečimi lemurji, predvsem zaradi podobnega arborealnega načina življenja.
Izgled, prehrana in način življenja
Adapiformi so imeli več skupnih morfoloških značilnosti tipičnih za zgodnje primate: dobro razvita očesna votlina z postorbitalnim lokom (postorbital bar), prilagoditve za plezanje in skakanje ter zobne strukture, ki nakazujejo pretežno rastlinsko in vsestransko prehrano (sadje, listje, žuželke). Večina oblik ni razvila izrazitega toothcomba (zobne glavice, značilne za nekatere sodobne strepsirhine), kar je eden izmed razlogov, da je njihova natančna povezanost z današnjimi skupinami primatov predmet razprav. Telesna masa se je gibala od nekaj sto gramov do več kilogramov, kar je vplivalo na stil premikanja — od agilnih skakalcev do počasnejših plezalcev.
Fosilni zapis in razširjenost
Fosili adaptiformov so znani iz številnih lokalitet po svetu: iz Evrope (npr. svetovno znani eocenski sedimenti iz območij, kot je nahajališče Messel), Severne Amerike, Afrike in Azije. Ohranjenost je pogosto dobra — v nekaterih primerih so odkriti skoraj popolni oklepi in lobanje, kar omogoča podrobnejše preučevanje njihove anatomije. Padec raznolikosti adaptiformov sovpada s klimatskimi spremembami po eocenu in s spreminjanjem habitata, kar je prispevalo k njihovi postopni izumrtju v nekatere skupine ob koncu miocena.
Taksonomija in evolucijska vloga
Adapiformes so znani le iz fosilnega zapisa, zato ni dokončno jasno, ali tvorijo monofilsko skupino (vseželeno klado) ali parafilsko grupacijo. Če domnevamo, da gre za klado, jih pogosto uvrščajo med takson Strepsirrhini z "vlažnim nosom" — to bi pomenilo, da so bolj sorodni sodobnim lemurjem in drugim strepsirhinom in manj povezani s taksonom Haplorhini s "suhim nosom" (v katerega spadajo opice in človeku podobne opice). Vendar pa odsotnost nekaterih ključnih znakov, kot je izražen toothcomb, in razlike v skušnjih lobanjskih ter ušesnih strukturah pomenijo, da številne filogenetske študije obravnavajo adaptiforme kot stem-primate — torej kot bližnje sorodnike, a ne neposredne prednike sodobnih skupin.
Razprava o Darwiniusu
Leta 2009 je Franzen s sodelavci opisal rodu Darwinius skoraj popoln fosil iz nahajališča Messel in ga v javnosti predstavil kot možen "manjkajoči člen" med Strepsirrhini in Haplorhini. Odkritje (znano tudi kot "Ida") je pritegnilo veliko medijske pozornosti, vendar so kasnejše neodvisne analize in filogenetske študije, ki so jih izvedli med drugim tudi raziskovalci, kot je Erik Seiffert, to idejo o neposredni povezavi z Haplorhini večinoma zavrnile. Današnje večje število analiz večinoma uvršča Darwinius in druge adaptiformne vrste bližje Strepsirrhini ali kot zunanje sorodnike sodobnih strepsirhinov — torej ne kot neposredne prednike opic in človeku podobnih opic.
Pomen za razumevanje evolucije primatov
Adapiformes imajo veliko pomena pri preučevanju zgodnje diverzifikacije primatov po masovnem izumrtju na mejnem sloju K–Pg. Njihova morfologija, razširjenost in fosilni zapisi pomagajo osvetliti, kako so primati izkoristili nove ekološke niše in kako so različne linije primatov stopale na ločene evolucijske poti. Čeprav so podrobnosti njihove natančne filogenetske položaje še predmet raziskav, ostajajo ključni element pri razumevanju zgodnje evolucije primatov in postopnega nastajanja današnje raznolikosti.
Fosilni zapis
Fosilni zapis Adapiformes je precej obsežen. Fosili so bili prvič najdeni v zgodnjem eocenu, pred 55 milijoni let (mya). Živeli so na štirih celinah (Severna Amerika, Afrika, Evropa in Azija). Eocen je bilo obdobje, ko je bila Zemlja veliko toplejša kot danes, z zelo obsežnimi tropskimi gozdovi, veliko bolj kot danes. Razširjeni ostanki pomenijo veliko zgodnejši izvor, datumi molekularne ure pa kažejo, da so se primati razvili pred več kot 80-90 mio. let, torej skoraj 40 milijonov let pred pojavom v fosilnem zapisu.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so adaptiformne živali?
O: Adapiformes so izumrla skupina zgodnjih primatov.
V: Kje vse so se Adapiformes razširili?
O: Adapiformes so se razširili po večjem delu severne celinske mase in segali vse do severne Afrike in tropske Azije.
V: V katerih obdobjih so Adapiformes živeli?
O: Adapiformes so živeli od eocena do miocena.
V: Ali so bili nekateri adaptiformi podobni živečim lemurjem?
O: Da, nekateri prilagodljivci so bili podobni živim lemurjem.
V: Kakšen je nejasen status Adapiformes?
O: Ni jasno, ali Adapiformes tvorijo monofiletsko ali parafiletsko skupino.
V: Kakšna je predlagana razvrstitev Adapiformes v skupine, če se domneva, da gre za klade?
O: Če se domneva, da so Adapiformes klad, se običajno uvrščajo v takson Strepsirrhini z "mokrim nosom", zaradi česar so bolj sorodni lemurjem in manj taksonu Haplorhini s "suhim nosom", ki vključuje opice in človeku podobne opice.
V: Kakšna je trenutna razvrstitev Darwinija in drugih Adapiformes?
O: Darwinius in drugi adaptiformes so po sedanjem delu uvrščeni v skupino Strepsirrhini.
