Veliki salamandri so družina velikih vodnih dvoživk Cryptobranchidae.

So največje živeče dvoživke. Japonski orjaški salamander (Andrias japonicus) doseže do 1,44 m, hrani se z ribami in raki ter v ujetništvu živi več kot 50 let. Kitajski orjaški salamander (Andrias davidianus) lahko doseže dolžino 1,8 m (5,9 ft).

Živijo v potokih in ribnikih na vzhodu Združenih držav (peklenska ribica) ter na Kitajskem in Japonskem.

Prepoznavne značilnosti

Orjaške salamandre imajo plosko, podolgovato telo z razvitim, širokim glavnikom in velikimi čeljustmi. Njihova koža je gubasta ali nagubana – te gube povečajo površino za dihanje skozi kožo in omogočajo učinkovito izmenjavo plinov v hladnih, kisikom bogatih vodah. Kot odrasle živali nimajo izrazitih zunanjih škrg, vendar mladi razvijejo zunanje škrge, ki jih kasneje izgubijo. Oči so sorazmerno majhne; usmerjene so na nočno ali sumračno življenje in lov na plen v vodi.

Habitat in razširjenost

Velike salamandre so izključno vodne in jih najdemo v hladnih, hitro tekočih potočnih odsekih ter v nekaterih mirnejših, dobro prezračenih ribnikih in rekah. Raje imajo kamnit dno z zavetnimi prostorčki (pod velikimi kamni ali v razpokah), kjer se skrivajo podnevi in ponoči iščejo plen. Razširjene so omejeno: v vzhodnih delih Združenih držav (kjer je znana peklenska ribica), na Kitajskem in na Japonskem.

Prehrana in vedenje

So predvsem nočni plenilci in obsedeno lovijo ribe, raki in druge vodne nevretenčarje. Uporabljajo ambush (zasedni) način lova: skrivajo se pod kamni ali v jamicah, nato hitro posrkajo ali ugriznejo plen s svojimi močnimi čeljustmi. Njihov vonj in druge senzorične sposobnosti so dobro razvite, zato zaznajo plen tudi v slabo zaliti vodi.

Razmnoževanje in razvoj

Razmnoževanje poteka v vodi. Samci pogosto izkopljejo ali zasedejo gnezdišča pod kamni, kamor samica odloži večsto jaj. V številnih vrstah samci skrbijo za jajca in mladiče ter jih branijo pred plenilci. Iz jaj se izležejo ličinke z zunanjimi škrgami, ki po nekaj mesecih ali letih postopoma preidejo v odraslo, brezškržno obliko. Rast je počasna, zato populacije počasi obnavljajo številčnost.

Življenjska doba

Orjaške salamandre živijo dolgo; v ujetništvu so zabeležene starosti več kot 50 let. V naravi lahko živijo več desetletij, čeprav je natančna življenjska doba odvisna od vrste in okoljskih razmer.

Varstvo in ogroženost

Velike salamandre so zaradi več dejavnikov ogrožene. Glavne grožnje vključujejo uničevanje in razdrobljenost habitatov (izsuševanje voda, urejanje strug, gradnja jezov), onesnaženje, prekomerni ribolov in nabiranje za prehrano ali tradicionalno medicino (še posebej na Kitajskem), bolezni (npr. infekcije, povezane s glivicami kot je chytrid in virusi kot ranavirus) ter genetsko onesnaženje zaradi mešanja ujetniških oziroma gojenih populacij z divjimi posamezniki. Nekatere vrste ali podvrste so uvrščene med kritično ogrožene; lokalne populacije, zlasti podvrsta peklenske ribice v Ozarku, so zelo ogrožene.

Zaščitni ukrepi vključujejo varstvo in obnovo habitatov, prepovedi oziroma omejitve lova ter programe vzrej v ujetništvu in ponovnih izpustov skupaj z zdravstvenimi kontrolami, ki zmanjšajo prenos bolezni. Izobraževanje javnosti in sodelovanje lokalnih skupnosti sta prav tako ključna za uspeh ohranitvenih akcij.

Odnos do ljudi

Orjaške salamandre so kulturno in znanstveno pomembne. V nekaterih delih Azije so zgodovinsko izkoriščali njihove meso in druge izdelke, kar je prispevalo k upadu populacij. Hkrati so predmet številnih raziskav o evoluciji dvoživk, regeneraciji tkiv (sposobnost obnavljanja udov) in ekologiji hladnih vodnih habitatov.

Na kratko: Orjaške salamandre (Cryptobranchidae) so največje vodne dvoživke, specializirane za življenje v hladnih, kisikom bogatih vodah. So pomembne za ekosisteme in hkrati zelo ranljive zaradi človekovih dejavnosti in bolezni — zato so ohranitveni ukrepi nujni za njihovo preživetje.