Kreodonti (Creodonta) — izumrli red mesojedih sesalcev (Paleocen–Miocen)

Creodonta je tradicionalno izumrli red sesalcev, ki so živeli od paleocena do miocena. So daljni sorodniki mesojedih živali. Vendar mesojedi zob sodobnih mesojedcev in obeh skupin kreodontov niso nastali iz istih zob. Ta evolucijska konvergenca kaže, da kreodonti niso naravna skupina in niso predniki sodobnih mesojedcev. Na to temo obstaja obsežna literatura.

Kreodonti so bili pred 55 do 35 milijoni let (mya) prevladujoča skupina mesojedih sesalcev v ekosistemih Afrike, Evrazije in Severne Amerike. Tekmovali so z mesonihidi in entelodonti ter jih na koncu premagali. V oligocenu v Afriki so bili prevladujoča plenilska skupina.

Nazadnje so izgubile položaj pred mesojedci. Carnivora je edina skupina, ki je preživela do danes. Zadnji rod kreodontov je izumrl pred 8 milijoni let, njihove ekološke niše pa danes zasedajo sodobne mesojede živali.

Prvi fosili kreodontov so bili najdeni v paleocenu, pred približno 60 milijoni let, zadnji fosil Dissopsalis pa morda pred 8 milijoni let. Torej so kreodonti obstajali vsaj 50 milijonov let.

Opis in razvrstitev

Kreodonti so tradicionalno vključeni v dve glavni družini: Hyaenodontidae in Oxyaenidae, vendar sodobne filogenetske študije kažejo, da gre za skupino, ki ni nujno monofiletična (tj. creodonta so lahko parafiletična ali polifiletična). Zato se sistematika kreodontov še vedno preučuje in v literaturi potekajo razprave o natančnih sorodnostih z drugimi zgodnjimi mesojedimi sesalci.

Zgradba telesa in zobje

Kreodonti so se po velikosti in načinu življenja močno razlikovali: od manjših, skoraj vrtičarskih vrst do velikih kopalno-grižljivih plenilcev. Nekateri rodovi, na primer Hyaenodon, so dosegali velike velikosti in očitno vstopali v nišo velikih vrhovnih plenilcev.

Tipična značilnost kreodontov so bile močno specializirane žvečilne in režeče zobe, ki so delovali kot karnassialni kompleti (zobje za striženje mesa). Pomembno je, da so ti karnassiali nastali neodvisno od tistih pri sodobnih mesojedih sesalcih (Carnivora): pri creodontih so bili to drugi pari zob kot pri predstavnikih Carnivora, kar dokazuje neodvisno evolucijsko prilagoditev — klasičen primer evolucijske konvergence.

Razširjenost in ekologija

Kreodonti so bili razširjeni v Afriki, Severni Ameriki in Evraziji. Najbolj so dominirali v eocenu (približno 56–34 milijoni let nazaj), ko so zavzemali veliko ekoloških niš od manjših plenilcev do velikih rakovalcev. Nekateri so bili bolj prilagojeni lovu v odprtih habitatih, drugi bolj plezali ali se zatekali v gosto vegetacijo.

Konkurenčne interakcije so potekale z drugimi skupinami mesojedih sesalcev, zlasti s predstavniki mesonihidov, entelodontov in pozneje s predniki sodobnih mesojedcev (Carnivora). V različnih delih sveta so kreodonti prevladovali različno dolgo — primer: v Afriki so ostali pomembni plenilci tudi v oligocenu in nekatere linije so tam vztrajale dlje kot na drugih kontinentih.

Fosilno zaporedje in časovna razporeditev

Prvi fosilni zapisi kreodontov segajo v paleocen (po študijah približno pred 60–63 milijoni let). Največji razvoj in raznovrstnost beležimo v eocenu. V oligocenu in miocenu so številne linije začele upadati, čeprav je nekaj rodov preživelo dlje — najpoznejši potencialni predstavnik je genus Dissopsalis, za katerega obstajajo dokazi o preživetju še v miocenu (morda do približno 8 milijonov let nazaj), kar pomeni, da so kreodonti obstajali več deset milijonov let.

Vzroki za upad in izumrtje

Za upad kreodontov je verjetno odgovorna večfaktorska kombinacija dejavnikov:

• konkurenca s pojavom in širjenjem sodobnih mesojedcev (Carnivora), ki so imeli drugačno grajeno ugriza in verjetno bolj učinkovit nabor zob za precej univerzalnejše prehranjevanje,
• podnebne spremembe in povezana sprememba habitata ter razpoložljivosti plena,
• biogeografske spremembe in vdor novih skupin sesalcev, ki so spreminjale strukturo ekosistemov.

V sodobni paleontologiji prevladuje mnenje, da so kreodonti izgubljali svoje prevladujoče mesto postopoma in v različnih regijah ob različnih časih, pri čemer so nekateri rodovi izumrli že v eocenu, drugi so vztrajali do miocena.

Pomen in primeri rodov

Kreodonti so pomembni za razumevanje zgodnje evolucije mesojedih sesalcev, saj kažejo, kako so se različne linije neodvisno prilagajale plenilski ekologiji. Med znanimi rodu so:

• Hyaenodon — velik rod hyaenodontidov, razširjen po Evraziji in Severni Ameriki; vključeval je vrste z dolgimi gobci in močno režečimi zobmi;
• Oxyaena — predstavnik oxyaenidov, manjši do srednje velikosti, bolj sploščeno telo in prilagoditve za bolj sposoben lov v zavetih;
• Dissopsalis — eden od poznejših rodov, znan iz Afrike in vrnitev v poznejših geoloških obdobjih.

Zaključek

Kreodonti so bili dolgotrajna in raznolika skupina zgodnjih mesojedih sesalcev, pomembna za razumevanje zgodnjega delovanja kopenskih ekosistemov v paleocenu in eocenu. Njihova zgodba ilustrira, kako konvergenca lahko vodi do podobnih funkcionalnih rešitev v različnih evolucijskih vejah, in hkrati opozarja, da zunanji podobnosti ne pomenijo nujno tesne sorodnosti.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšna je tradicionalna razvrstitev jedi Creodonta?

V: Kako se sodobne mesojede živali in kreodonti razlikujejo po zobovju?

V: Kdaj so kreodonti postali prevladujoči v ekosistemih?

V: Kdo je tekmoval s Creodonto za prevlado?

V: Kaj je povzročilo, da so sčasoma izgubile položaj pred mesojedci?

V: Kdaj so bili odkriti prvi fosili kreodontov?

V: Kdaj je Dissopsalis izumrl?

Išči po črki