Crotalinae (pitviperi) — poddružina strupenih vipic iz Azije in Amerike

Crotalinae (pitviperi) — podrobna predstavitev 18 rodov in 151 vrst strupenih vipic iz Azije in Amerike: prepoznavanje, habitat, vedenje in nevarnost.

Crotalinae, znane tudi kot "jamske kače" ali "pitviperi", so poddružina strupenih kač, ki jih najdemo v Aziji in Ameriki. Spadajo v družino Viperidae in jih ločimo od drugih vip ter po posebnem toplotnem čutilu (pit organ), ki se nahaja med očesom in nosnico in omogoča zaznavanje toplotnih» sledi «plena v temi ali gostem rastju.

Trenutno najdemo 18 rodov in 151 vrst: 7 rodov in 54 vrst v Starem svetu ter 11 rodov in 97 vrst v Novem svetu. To so edine znane vipice, ki jih najdemo v Ameriki. Nekatere pogoste skupine v tej poddružini vključujejo grčaste kače (rattlesnakes), različne vrste trnatega in strupenega rodu Bothrops, američne vrste iz rodu Agkistrodon ter številne azijske pitvipere (npr. rod Trimeresurus).

Značilne morfološke in fiziološke lastnosti

• Pit organ: edinstveno toplotno čutilo med očesom in nosnico, občutljivo na razlike temperature in ključno pri lovu ponoči ali v temi.
• Glava in zobje: značilna široka, trikotna glava; solenoglifne (zložljive) dolge strupene zobke na zgornji čeljusti.
• Pupile in luske: navpične (rebraste) zenice in običajno krepko grbaste (keeled) luske, kar daje površini hrapav videz.
• Barvne prilagoditve: številne vrste imajo kamuflažne vzorce, ki omogočajo prikrito čakanje na plen.

Taksonomija in geografska porazdelitev

Poddružina Crotalinae zajema več rodov, med njimi najpogosteje omenjene: Crotalus in Sistrurus (grčaste kače/rattlesnakes), Bothrops (lanceheads), Agkistrodon (cottonmouth/copperhead), Trimeresurus, Bothriechis, Lachesis (bushmasters) in druge. Porazdeljene so od jugovzhodne Azije čez Indijo in Kitajsko do Japonske ter po celotni Srednji in Južni Ameriki in delu Severne Amerike. V Afriki in Avstraliji pitviper ni naravno prisoten; v Ameriki so pitvipere edini predstavniki družine Viperidae.

Ekologija in vedenje

• Prehrana: večinoma plenijo male sesalce, ptice, žabe, plaze ali ribe — odvisno od vrste in habitata. Veliko jih je ambush (zasednih) plenilcev, ki čakajo na mimoidoč plen.
• Habitat: naseljujejo zelo različne okolje: gozdove, travnike, mokrišča, kamnita pobočja in celo bližino človeških naselij.
• Razmnoževanje: mnoge vrste so živorodne (ovoviviparne ali viviparne) in rodijo že izvaljene mladiče; nekaj rodov (npr. Lachesis) pa polaga jajca.

Strup in medicinski pomen

Strup pitviper je kompleksna mešanica encimov in proteinov. Pri večini vrst prevladujejo hemotoksični učinki (lokalno tkivno uničevanje, oteklina, motnje strjevanja krvi), a pri nekaterih vrstah so prisotne tudi nevrotoksične komponente. Simptomi pokuša lahko vključujejo bolečino, oteklino, krvavitve, slabost, motnje strjevanja krvi in v hudih primerih odpoved organov.

Ugriz zahteva nujno medicinsko obravnavo; pravočasno uporabljanje primernega protistrupa (antivenoma) in podporna nega bistveno zmanjša obolevnost in smrtnost. V primeru ugriza je priporočljivo poiskati urgentno zdravniško oskrbo — ne smemo uporabljati samostojnih, zastarelih metod (rezanje rane, izsesavanje strupa ali kitiranje z udejanjem premočnošjo), čeprav se ukrepi razlikujejo glede na lokalne smernice in dostopnost protistrupa.

Varnost in sožitje s človekom

• Večina ugrizov se zgodi zaradi nepričakovanih stikov ali provokacij (trkanje po vejah, pomanjkanje pozornosti pri hoji v visokem rastju, poskusi prijemanja ali ubijanja). Najboljša preventiva je spoštovanje živali, nošenje primerne obutve in previdnost v njihovih habitatih.
• Izobraževanje lokalnega prebivalstva, varno ravnanje z živalmi in razvoj dostopa do antivenomov so ključni za zmanjšanje škode zaradi ugrizov v ogroženih regijah.

Varstvo

Mnoge vrste pitviper so lokalno ogrožene zaradi izgube habitata, preganjanja s strani ljudi, nezakonitega trgovanja z eksotičnimi živalmi in zmanjšanja plena. Nekatere vrste so zaščitene z nacionalnimi in mednarodnimi predpisi (vključujoč določene sezname CITES), a varstveni ukrepi se razlikujejo glede na regijo in vrsto.

Pitvipere so pomemben del ekosistemov kot kontrola populacij glodavcev in drugih vrst. Razumevanje njihove biologije, zmanjševanje konfliktov s človekom in spodbujanje trajnostnih pristopov k varstvu so ključni za ohranjanje teh fascinantnih, čeprav pogosto slabo razumljenih plazilcev.

Vprašanja in odgovori

V: Kako se imenuje poddružina Crotalinae?

V: Kje najdemo poddružino Crotalinae?

V: Koliko rodov in vrst je trenutno v poddružini Crotalinae?

V: Koliko rodov in vrst najdemo v Starem svetu?

V: Koliko rodov in vrst je v Novem svetu?

V: Ali v Ameriki poleg poddružine Crotalinae najdemo še kakšne druge vrste vipov?

V: Kateri so primeri kač, ki spadajo v poddružino Crotalinae?

Išči po črki