Sipe

Anatomija

Sekulja

Sipe imajo notranjo kost iz kalcijevega karbonata. Je porozna, polna majhnih luknjic, vzgon se lahko spreminja, tako da se lahko separa s spreminjanjem količine plina in tekočine v komorah spušča nižje ali višje. Sečnjak vsake vrste ima značilno obliko, velikost in vzorec grebenov ali strukturo. Kosti morskih sekaric uporabljajo draguljarji in srebrniki kot kalupe za odlivanje majhnih predmetov. Danes so verjetno bolj znane kot material, ki ga dajejo hišnim pticam kot vir kalcija. Stikle najdemo samo pri sepijah in so ena od značilnosti, po katerih se razlikujejo od lignjev in drugih mehkužcev.

Spreminjanje barve

Sipe včasih imenujemo morski kameleoni, saj lahko spremenijo barvo kože. Njihova koža se lahko obarva z barvnim vzorcem, da se sporazumeva z drugimi sepijami in da se prikrije pred plenilci. To funkcijo spreminjanja barve opravljajo skupine rdečih, rumenih, rjavih in črnih pigmentnih kromatofor nad plastjo odsevnih iridofor in levkofor. Vsi ti so v koži sepije in skupaj spreminjajo njeno barvo. Na kvadratni milimeter je do 200 teh posebnih pigmentnih celic.

Pigmentirani kromatofori imajo vrečko s pigmentom in veliko membrano, ki je ob umiku prepognjena. Na straneh je 6-20 majhnih mišičnih celic, ki se lahko skrčijo in elastično vrečko ob koži stisnejo v disk.

Iridofori so plošče iz hitina ali beljakovin, ki lahko odbijajo svetlobo. Zaradi njih so kovinsko modre, zelene, zlate in srebrne barve pogosto vidne pri sepijah. Vse te celice se lahko uporabljajo v kombinacijah. Poleg tega, da lahko vplivajo na barvo svetlobe, ki se odbija od njihove kože, lahko sepije vplivajo tudi na polarizacijo svetlobe, kar lahko uporabijo za signalizacijo drugim živalim, ki zaznavajo polarizacijo.

Oči

Oči sepijonk so med najbolj razvitimi v živalskem kraljestvu. Način razvoja oči glavonožcev se bistveno razlikuje od razvoja oči vretenčarjev, kot je človek, vendar je njihov način delovanja precej podoben. Podobnost med očmi glavonožcev in vretenčarjev je primer konvergentnega razvoja. Čeprav ne vidijo barv, lahko zaznavajo polarizacijo svetlobe, kar izboljša njihovo sposobnost zaznavanja kontrasta. Na mrežnici (t. i. foveja) imajo dve mesti koncentriranih senzoričnih celic, eno za pogled bolj naprej, drugo pa za pogled bolj nazaj. Leče se ne preoblikujejo tako kot pri ljudeh, temveč se zaradi spremembe ostrine premaknejo tako, da se preoblikuje celotno oko.

Kri

Kri sepij je nenavadnega zelenomodrega odtenka, ker za prenos kisika uporablja beljakovino hemocinin, ki vsebuje baker, namesto rdeče beljakovine hemoglobin, ki vsebuje železo in je značilna za vretenčarje. To je podobno krvi členonožcev. Hemocin ni tako dober prenašalec kisika kot hemoglobin. Kri črpajo tri ločena "srca". Dve od teh se uporabljata za prečrpavanje krvi v par škrg (po eno srce za vsako škrgo), tretje pa za prečrpavanje krvi po preostalih delih telesa.

Pfefferjeva plavolasa separa iz Sipadana v Maleziji

Človeški interesi

Črnilo

Sipe imajo črnilo kot lignji in hobotnice. Tako kot pri lignjih je črnilo obrambno sredstvo, ki se v primeru nevarnosti izliva, da bi zakrilo umik. To črnilo je bilo nekoč pomembno barvilo, imenovano sepija. Danes so umetna (ne naravna) barvila nadomestila naravno sepijo.

Sipe kot hrana

V sredozemskih in vzhodnoazijskih kulturah se morske spake lovijo za hrano. Čeprav so lignji bolj priljubljeni kot jed v restavracijah po vsem svetu, je v vzhodni Aziji zelo priljubljena posušena separa.

Sipe so priljubljene v Italiji in na Hrvaškem, kjer jih uporabljajo v rižoti nero. "Nero" pomeni "črn", kar je barva, ki jo riž dobi zaradi črnila iz sepij. V španski kuhinji se črnilo sepij in lignjev pogosto uporablja za kuhanje zaradi morskega okusa in gladkosti, ki ga daje jedem, in je vključeno v jedi, kot so riž, testenine in ribje enolončnice.

Sipe v literaturi

Najpomembnejši literarni pojav so se morske sipe pojavile v naslovu pesniške zbirke Eugenia Montaleja z naslovom Kosti morskih sip (Ossi di seppia), ki je izšla leta 1925 v Torinu. Montale je leta 1975 prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Razvrstitev

Obstaja več kot 120 vrst živečih sepij, ki spadajo v 5 rodov. Sepiadariidae vsebuje sedem vrst in dva rodu, vse ostale pa spadajo v rod Sepiidae.

• RAZRED GLAVONOŽCI
• Podrazred Nautiloidea: nautilus
• Podrazred Coleoidea: lignji, hobotnice, sepije
• Razred hobotnic (Superorder Octopodiformes)
• Nadred Decapodiformes
• Red Spirulida: Ramnovi rogati lignji
• Red Sepiolida: grebenaste lignje
• red Teuthida: orjaški lignji
• Red Sepiida: sepije
• Podred Sepiina
• Družina Sepiadariidae
• Družina Sepiidae