Hobotnice: značilnosti, vrste, inteligenca in življenjski slog
Odkrijte hobotnice: značilnosti, vrste, osupljiva inteligenca, prilagodljiv življenjski slog, obrambne strategije in presenetljiva biološka raznolikost.
Hobotnica je rod glavonožnih mehkužcev iz reda hobotnic. Rod je značilen za večino hobotnic. Imajo dve veliki očesi in osem okončin s priseski. Imajo trd kljun, usta pa so na sredini rok.
Anatomija in fiziologija
Hobotnice nimajo notranjega ali zunanjega okostja, kar jim omogoča, da se stisnejo skozi tesna mesta. Njihovo telo sestavlja glava (s katero so povezani možgani in oči) ter vretenasta mišična noga, iz katere izhaja osem rok. Vsaka roka ima na spodnji strani vrste priseskov (suctij), ki omogočajo prijemanje plena, raziskovanje okolice in premikanje po podlagi. V sredini rok se nahaja trd kljun, sestavljen iz dveh ploščic, s katerim lomijo lupine in oklepe plena.
Čutila in inteligenca
Hobotnice so znane kot inteligentni plenilci z okusom za rake. Imajo razvite oči, sposobne zaznati obliko in gibanje, njihove roke pa vsebujejo številne nevrone in senzorične celice, zato lahko okončine samostojno pretipavajo in odzivajo na dotik. Hobotnice kažejo kompleksno vedenje: reševanje problemov (npr. odpiranje kozarcev ali premagovanje zapor), učenje z opazovanjem in spomin za kratkoročne naloge.
Življenjski slog in vedenje
Kadar ne lovijo, se mnoge zadržujejo v razpokah med skalami ali koralami. So predvsem samotarske in nočno aktivne živali, čeprav so nekatere vrste bolj dnevne. Za obrambo pred plenilci se skrivajo, hitro bežijo, izločajo črnilo ali uporabljajo kamuflažo, ki spreminja barvo in teksturo njihove kože — zahvaljujoč specializiranim celicam (kromatofori, iridofori, leukofores), ki jim omogočajo skoraj takojšnje spreminjanje videza.
Prehrana in lov
Hobotnice so učinkoviti plenilci: lovijo ribe, mehkužce (kot so školjke in rakovice), pri čemer pogosto uporabijo spretnost in zvitost — z rokami razkopljejo skrite vrste ali uporabijo kamenje in druge predmete pri odkrivanju ali odpiranja plena. Njihov kljun in sline (ki vsebujejo prebavne encime in v nekaterih primerih strup) pomagajo omrtvičiti in prebaviti plena.
Razmnoževanje in življenjska doba
Večina hobotnic se razmnožuje samo enkrat v življenju (semelparnost). Po parjenju samica izvali jajčeca in jih varuje, čisti ter zračuje, pogosto brez prehranjevanja — kar vodi do njene smrti kmalu po izleženju mladičev. Posledično je življenjska doba hobotnic sorazmerno kratka in običajno znaša od nekaj mesecev do nekaj let, odvisno od vrste in okoljskih razmer.
Razširjenost in habitat
Hobotnice naseljujejo številna območja oceanov, zlasti koralne grebene, obalne vode, morske jame in tudi globlje dele oceana. Sposobnost stiskanja skozi ozke razpoke jim omogoča iskanje zavetja v različnih mikrohabitatih. Nekatere vrste so prilagojene na hladne polarne vode, druge na tople tropske lagune.
Obrambe in nevarnosti
Za obrambo pred plenilci hobotnice uporabljajo kombinacijo vedenjskih in fizioloških strategij: skrivanje, hitri rožni potisk (propulzija z izmetom vode), izločanje črnila (za motenje plena) ter aktivna kamuflaža. Vse hobotnice so strupene, vendar je za človeka smrtno nevarna le majhna modro obročkata hobotnica — večina vrst ima strup, dovolj močan za plen, a redko nevaren ljudem.
Vrste in taksonomija
Obstaja približno 300 vrst hobotnic, od katerih jih več kot 100 spada v rod Octopus. Hobotnice predstavljajo več kot tretjino vseh živečih glavonožcev. Izraz "hobotnica" se lahko uporablja za tiste iz rodu Octopus. Izraz "hobotnica" je pravilen za člane reda hobotnic na splošno. Med vrstami so velike razlike v velikosti (od nekaj centimetrov do več metrov razprtega telesa pri velikih vrstah), barvi, navadah in življenjskem okolju.
Razmerje do človeka in ohranjanje
Hobotnice so predmet ribolova, kulinarike in znanstvenih raziskav. Nekatere vrste so tarča komercialnega ribolova; lokalne populacije so lahko ogrožene zaradi pretiranega lova, uničevanja habitatov (npr. koralnih grebenov) in onesnaženja. Ohranjanje vključuje upravljanje ribištva, zaščito habitata in raziskave, ki pomagajo razumeti populacijske dinamike ter potrebe po ohranjanju.
Med zanimivostmi: hobotnica med plavanjem za seboj vleče osem rok, njihova sposobnost prilagajanja in reševanja problemov pa jih uvršča med najbolj osupljive nevretenčarje v morju.
Hobotnica v kamuflaži
Predvajanje medijev Premikanje Octopus vulgaris
Anatomija
Za razliko od večine drugih glavonožcev ima večina hobotnic le mehko telo brez notranjega okostja. Nimajo zaščitne zunanje lupine kot nautilus, ki je druga vrsta glavonožcev. Njihov edini trdi del je kljun, ki je po obliki podoben kljunu papige.
Zato se hobotnica zlahka prebije skozi zelo ozke odprtine med skalami, na primer skozi luknjo, ki je velika kot njeno oko.
Oči
Oči hobotnic so zapletene. Pravzaprav nimajo slepe pege. Slepa pega je posebno mesto v očeh, ki ne zaznava svetlobe. Ko torej nekam pogledamo, dela tistega, kar je tam, dejansko ne zaznavamo (možgani ga "zapolnijo", tako da ga ne opazimo). Vendar hobotnica nima te težave.
Leče v hobotnici so premične. Za ostrenje se premika naprej in nazaj. Tako ostri fotoaparat. Ko fotoaparat izostri predmet, da bi posnel fotografijo, se leča premika naprej in nazaj, dokler slika, ki jo vidi fotoaparat, ni pravilno izostrena.
Barve
Nekatere hobotnice lahko svoje kromatofore uporabljajo za več kot le kamuflažo. Če se ne zlijejo z okolico, lahko z barvo sporočijo svoja čustva. Ko so na primer sproščene, so motne, sivorjave ali oranžne barve. Kadar so jezni, so lahko rdeči. Če jih je strah, se lahko obarvajo belo.
Obnašanje
Obveščevalna služba
Hobotnice so zelo inteligentne, verjetno bolj kot kateri koli drugi nevretenčarji. O natančnem obsegu njihove inteligence in sposobnosti učenja biologi veliko razpravljajo. Poskusi z labirintom in reševanjem problemov so pokazali, da imajo kratkoročni in dolgoročni spomin. Njihova kratka življenjska doba omejuje količino znanja, ki se ga lahko naučijo.
Nekatere hobotnice, kot je hobotnica posnemovalka, lahko premikajo roke tako, da posnemajo gibe drugih morskih bitij.
V laboratorijskih poskusih lahko hobotnice zlahka naučimo razlikovati med različnimi oblikami in vzorci. Opazili so jih pri igri, ki so jo nekateri opisali kot igro: v akvarijih so večkrat spustile steklenice ali igrače v krožni tok in jih nato ujele. Hobotnice pogosto izstopijo iz svojih akvarijev in včasih tudi iz drugih, ko iščejo hrano.
Največja izmed več kot 300 vrst hobotnic, orjaška hobotnica Enteroctopus, je res velika. Odrasli samci v povprečju tehtajo okoli 50 kilogramov, samice pa okoli 33 kilogramov. Razpon njihovih rok je približno osem metrov. Vstopile so celo na ribiške ladje in odprle skladišča, da bi se dokopale do rakovic in jih pojedle.
V Združenem kraljestvu veljajo glavonožci, kot so hobotnice, za častne vretenčarje v skladu z Zakonom o živalih (znanstveni postopki) iz leta 1986. To jim zagotavlja zaščito, ki je običajno nimajo nevretenčarji.
Hobotnice so edini nevretenčarji, za katere je bilo dokazano, da uporabljajo orodje. Vsaj štirje primerki žilaste hobotnice (Amphioctopus marginatus) so bili opaženi, ko so pobirali odvržene kokosove lupine in jih nato ponovno sestavili, da bi jih uporabili kot zavetje.
Hobotnice so aktivni in inteligentni plenilci z dobrim vidom in pametjo. Prehranjujejo se predvsem z raki in nekaterimi ribami.
Obramba
Hobotnice imajo različne obrambne mehanizme. Uporabljajo aktivno kamuflažo in mimikrijo, ki ju nadzoruje njihov živčni sistem. Večina jih lahko izloča oblake črnega črnila, da bi si pomagala pri pobegu, nekatere pa lahko v skrajni nevarnosti odvržejo roko. Ta se zvija in pritegne napadalca.
Hobotnica, ki odpira posodo z vijačnim pokrovčkom
Razmnoževanje in smrt
Ko se hobotnice razmnožujejo, samci s posebno roko v samičino plaščno votlino vnesejo paketke sperme. Samci umrejo v nekaj mesecih po parjenju. Pri nekaterih vrstah lahko samica hobotnice ohrani spermo v sebi več tednov, dokler njena jajčeca ne dozorijo.
Po oploditvi samica odloži približno 200.000 jajčec (ta številka se med vrstami močno razlikuje). Samica skrbi za jajčeca, jih varuje pred plenilci in nežno piha vodne tokove nad njimi, da dobijo dovolj kisika. Samica v enomesečnem obdobju, ko skrbi za še ne izvaljena jajca, ne lovi in lahko zaužije nekaj lastnih rok, da se prehranjuje.
Ko se izvalijo jajca, mati zapusti brlog in je prešibka, da bi se branila pred plenilci, kot so trske, zato pogosto podleže njihovim napadom. Mlade ličinke hobotnice nekaj časa plavajo v oblakih planktona, kjer se hranijo, dokler niso pripravljene na spust na oceansko dno, kjer se cikel ponovi.
Vse hobotnice, za katere imamo podatke, imajo razmeroma kratko pričakovano življenjsko dobo. Nekatere vrste živijo le šest mesecev. Večje vrste, kot je severnopacifiška orjaška hobotnica, lahko v primernih okoliščinah živijo tudi do pet let.
Razmnoževanje je vzrok smrti: samci lahko živijo le nekaj mesecev po parjenju, samice pa umrejo kmalu po izvalitvi jajc. Med (približno) enomesečnim obdobjem, ko skrbijo za še ne izvaljena jajca, se ne prehranjujejo, vendar očitno ne umrejo od lakote. Biološka razlaga te kratke življenjske dobe (ali hitrega staranja) trenutno ni znana.
Globokomorska hobotnica vali jajčeca
Morski biologi ob kalifornijski obali že več kot štiri leta opazujejo isto samico hobotnice, ki varuje svoja jajčeca. Njihov razvoj je trajal dolgo, saj je bila voda 1,4 kilometra globoko zelo hladna. Vedeli so, da gre za isto hobotnico, ker je imela značilno brazgotino. Raziskavo so opravili s pomočjo potapljaškega vozila na daljavo s kamerami, lučmi in robotskimi rokami.
Levo: Vaza z mikenskega grškega pokopališča v Prosimni, Argos, okoli leta 1500 pr. n. št.
Desno: Starogrška amfora (vaza) s črno figuro, 530-520 pr. n. št. Na levi hoplit s podobo hobotnice na ščitu. Staatliche Antikensammlungen, München, Nemčija
Vprašanja in odgovori
V: Kakšen je rod hobotnic?
O: Rod hobotnic je Octopoda.
V: Koliko oči imajo hobotnice?
O: Hobotnice imajo dve veliki očesi.
V: Kakšno vrsto ust imajo?
O: Hobotnice imajo trd kljun, usta pa so na sredini rok.
V: Kako se hobotnice branijo pred plenilci?
O: Za obrambo pred plenilci se hobotnice skrijejo, hitro pobegnejo, izločijo črnilo ali uporabijo kamuflažo, ki spreminja barvo.
V: Kakšno vrsto plena lovijo?
O: Hobotnice so inteligentni plenilci z okusom za rake.
V: Ali so vse vrste hobotnic strupene?
O: Vse vrste hobotnic so strupene, vendar je znano, da je za človeka smrtno nevarna le mala modro obročkata hobotnica.
V: Koliko je skupno vrst glavonožcev?
O: Skupaj je približno 300 vrst glavonožcev, od tega več kot 100 vrst iz rodu hobotnic.
Iskati