Školjke (Bivalvia): definicija, vrste, habitat in fosilni zapis

Polži imajo torzijo, pri kateri se telo med razvojem zvije na eno stran. Pomen tega postopka še ni jasen.

Imajo dobro izraženo glavo z dvema ali štirimi čutilnimi tipali. Imajo tudi noge, po katerih se premikajo. Oči na koncu čepkov so od preprostih do bolj zapletenih.

Večina vrst ima školjko, ki je iz enega kosa in zavita ali spiralasto zavita; običajno se odpira na desni strani (gledano z vrhom školjke, obrnjenim navzgor). Nekatere vrste imajo operkulum, pokrov ali vratca za zapiranje lupine. Pri nekaterih vrstah polžev lupine ni, telo pa je poenostavljeno. Najbolj znani polži so kopenski polži, vendar več kot polovica vseh vrst živi v morskem okolju. Med morskimi polži so rastlinojedci, detritosuporabniki, mesojedci in nekaj ciliarnih polžev, pri katerih je radula zmanjšana ali je sploh ni. Radula je običajno prilagojena hrani, ki jo vrsta uživa.

Najpreprostejši polži so limpete in abaloni, rastlinojedi, ki s svojimi trdimi radulami razjedajo morske alge na skalah. Mnogi morski polži so grebenarji in imajo sifone ali cevke, ki segajo iz plašča in včasih iz lupine. Te delujejo kot dihalke, ki živali omogočajo, da v svoje telo še naprej vleče vodni tok s kisikom in hrano. Sifoni se uporabljajo tudi za odkrivanje plena na daljavo. Ti polži dihajo s škrgami. Nekatere sladkovodne vrste in skoraj vse kopenske vrste imajo razvita pljuča.

Morski polži so morski polži iz več različnih družin. Pogosto so izrazito obarvani. To je lahko opozorilo, če so strupeni, ali pa jih prikrije na koralah in morskih algah, kjer jih veliko živi. Njihove škrge so pogosto pernate šape na hrbtu. Po tem so nudibranhi dobili ime. Nudibranši z gladkim ali bradavičastim hrbtom nimajo vidnih škrlatnih mehanizmov in lahko dihajo neposredno skozi kožo. Nekaj morskih polžev je rastlinojedih, nekateri pa so mesojedi. Mnogi imajo izrazite prehranske preference in se redno pojavljajo skupaj z določenimi vrstami.

Taksonomija Gastropoda se nenehno spreminja: v zadnjih dvajsetih letih sta bili objavljeni dve večji reviziji. Na podlagi podatkov iz sekvenciranja DNK bodo zagotovo opravljene še druge revizije. Trenutno se taksonomija Gastropoda lahko razlikuje od avtorja do avtorja.

V skladu s sodobnim kladizmom bi morala biti taksonomija Gastropoda napisana v smislu strogo monofilskih skupin. To pomeni, da je v vsaki skupini samo ena linija polžev. To bo težko storiti in še vedno imeti praktično taksonomijo za delovne biologe. Razvrščanje živali v praksi pomeni uporabo morfologije (kako so videti). Vendar obstajajo razlike med starejšimi razvrstitvami, pridobljenimi na podlagi morfologije, in tistimi, ki temeljijo na zaporedjih genomov. To lahko pojasni konvergentna evolucija, ki se je pogosto pojavljala pri polževcih.

To je bila tradicionalna razvrstitev v štiri podrazrede:

• Prosobranchia: (škrge pred srcem).
• Opisthobranchia: (škrge desno in za srcem).
• Gymnomorpha: (brez lupine)
• Pulmonata: (s pljuči namesto škrg)

Prvi polži so bili izključno morski. Prvi iz te skupine so se pojavili v zgornjem kambriju (Chippewaella, Strepsodiscus). Do ordovika so bili polži raznolika skupina, ki je bila prisotna v nekaj vodnih habitatih. Pogosto so fosilni polži iz kamnin zgodnjega paleozoika preslabo ohranjeni za natančno identifikacijo. Kljub temu silurski rod Poleumita vsebuje petnajst določenih vrst. Fosilni polži so v paleozoiku manj pogosti kot školjke.

Večina polžev iz tega obdobja spada v primitivne skupine. Nekaj teh skupin se je ohranilo še danes. V karbonskem obdobju je bilo veliko oblik, ki jih vidimo pri živih polžih, mogoče najti v fosilnih zapisih. Kljub tem podobnostim na videz večina teh starejših oblik ni neposredno povezana z živimi oblikami. V mezozoiku so se razvili predniki številnih živih polžev. Eden najzgodnejših znanih kopenskih (na kopnem živečih) polžev je Maturipupa, ki ga najdemo v premogovnih skladih karbonskega obdobja v Evropi. V primeru pogostega fosila Bellerophon iz karbonskih apnencev v Evropi ni znano, ali gre za gasropoda ali ne.

Sorodniki sodobnih kopenskih polžev so redki pred obdobjem krede. V tem obdobju se je prvič pojavil znani polž Helix.

V kamninah mezozoika so polži kot fosili pogostejši, njihova lupina pa je pogosto dobro ohranjena. Njihovi fosili se pojavljajo v plasti tako sladkovodnega kot morskega okolja. Purbeški marmor iz obdobja jure in Susseški marmor iz zgodnje krede, ki se nahajata v južni Angliji, sta apnenca, ki vsebujeta tesno zapakirane ostanke ribniškega polža Viviparus.

V kamninah iz kainozoika je zelo veliko fosilov polžev. Mnogi od teh fosilov so tesno povezani s sodobnimi živimi oblikami. Raznolikost polžev se je na začetku te dobe skupaj z raznovrstnostjo školjk izrazito povečala.

Gastropodi so ena od skupin, ki beležijo spremembe v živalskem svetu, ki jih je povzročilo napredovanje in umikanje ledenih plošč v pleistocenu.

Na teh straneh je prikazana raznolikost oblik polžev. Abalona; školjka; školjka; školjka; limpeta; nudibranch; morski polž; polž; polž; polžek; polžek.