Konča
Konča je mehkužec, ki živi v morju. Je morski polž. Ch na koncu besede "conch" se lahko izgovarja kot trd ali mehak.
Številni drugi polži imajo splošna imena, v katerih se pojavljajo konjiči. Vendar pa to niso pravi školjke, saj spadajo v družino Strombidae. Tak primer je konjski školjka (Pleuroploca gigantea). Rod Strombus je sestavljen iz pravih školjk.
Čeprav je večina vrst Strombidov izumrla, jih še vedno živi vsaj 65 vrst. Večina jih živi v Indopacifiškem oceanu, šest pa v Karibski regiji. Med živečimi vrstami pravih školjk sta kraljična školjka (Strombus gigas) in zahodnoindijski bojni školjka (Strombus pugilis).
Veliko školjk, kot je kraljična školjka, najdemo med morsko travo v toplih tropskih vodah.
Strombus gigas je uvrščen v Dodatek II seznama ogroženih vrst CITES UNEP, mednarodna trgovina pa je močno omejena[1].
Anatomija
Školjke imajo spiralno zgrajene lupine. Odvisno od vrste (ali odstopajočih vzorcev rasti) je rast lupine lahko sinistralna (levosučna) ali ekstralna (desnosučna).
Uhlji imajo dolga očesna peclja, dolgo in ozko odprtino ter sifonski kanal z vdolbino ob sprednjem koncu. Ta zareza se imenuje stromboidna zareza. Imajo tudi nogo, ki se konča s koničastim, srpastim, roženim operkulumom. Ko dosežejo spolno zrelost, jim na lupini zraste razprta ustnica.
Za ostri, srpasto oblikovani rogoviti operkulum je značilno skakanje, s katerim se poganjajo naprej. Jajca odlagajo v dolgih želatinastih nitkah.
Uporaba v humani medicini
Žival, ki je v lupini, se uživa surova, kot je solata, ali kuhana, kot so ocvrtki, čufti, gumbo in hamburgerji. V vzhodnoazijski kuhinji je meso pogosto narezano na tanke rezine in nato kuhano na pari ali ocvrto. Meso škampov se pogosto zamenjuje tudi z mesom škampov, ki je natančneje meso ščuk.
Školjke školjk se včasih uporabljajo za okras, kot okrasni lončki in za izdelavo kamej. Tako kot školjke drugih mehkužcev se zmeljejo v sestavino porcelana. V klasični majevski umetnosti so školjke prikazane na različne načine, med drugim kot nosilci barve in črnila za elitne pisarje, kot trobenta ali trobenta in kot ročno orožje (ki ga borci držijo tako, da vstavijo roke v odprtino).
V nekaterih državah se očiščene lupine kraljice školjk (Strombus gigas) ali njihovi polirani deli prodajajo predvsem turistom kot spominki ali nakit. Vendar je izvoz brez dovoljenja kršitev predpisov CITES in lahko privede do aretacije [2]. To se najverjetneje zgodi ob vrnitvi v domovino turista med carinjenjem. V Združenem kraljestvu so školjke školjk na devetem mestu med najbolj zaseženimi uvoznimi izdelki. [3]
Školjke školjk se občasno uporabljajo kot gradbeni material, bodisi namesto opeke bodisi kot razsutina za odlaganje na odlagališčih.
Verjamejo, da so ga kot orožje uporabljali že prvi karibski staroselci. []
Floridski bojni oklep, Strombus alatus
Igranje na školjko
Iz školjk školjk včasih naredijo surove rogove, tako da odstranijo majhno konico školjke in tako oblikujejo ustnik. Takšna glasbila se uporabljajo na pacifiških otokih in v številnih delih Azije. Čeprav školjka nima takšnega razpona in tonske kakovosti kot pihala, je še vedno zanimivo glasbilo za igranje. Ker nima ustnika ali ventilov, je pri igranju na školjko ključnega pomena držanje ustnic. Večina školjk naravno zaigra le en ton, vendar lahko z manipulacijo višine zvoka dosežemo več zvokov. Vstavljanje roke in postavitev prstov prav tako spremenita višino glasu školjke. Za školjko stožca velja, da je glasbilo morskih deklic in morskih mož. Steve Turre je vodilni inovator školjke. Včasih jo najdemo v klasičnih delih, kot je simfonična skladba "La Noche de Los Mayas" ali "Noč Majev", ki je bila premierno izvedena leta 1939 z Jacobom Watkinsom na tolkalih in konhi.
Verska simbolika
Hindujska tradicija
Školjka je glavni hindujski molitveni predmet, ki se uporablja kot trobenta za razna oznanila. Bog ohranjanja, Višnu, naj bi imel v rokah posebno školjko, Pančadžanjo, ki predstavlja življenje, ki je nastalo iz vode, ki daje življenje. V zgodbi o Dhruvi ima božanska konča posebno vlogo. Bojevniki v stari Indiji so pihali v školjke, da bi napovedali bitko, kar je znano na začetku vojne pri Kuruksetri v Mahabharati, znamenitem hindujskem epu. Školjka je globok del hindujskega simbolnega in verskega izročila. Še danes številni hindujci uporabljajo školjko kot del svojih verskih praks in jo med bogoslužjem pihajo na določenih mestih ob spremljavi obrednih zvonov.
Oglejte si tudi: Krišna
Budistična tradicija
Tudi budizem je v svojo simboliko vključil končo. Glej: Budistična simbolika.
Hindujski duhovnik med pudžo piha na končo
Literatura
V romanu Williama Goldinga Gospodar muh se pogosto omenja konča. V romanu se s pihanjem na školjko sklicujejo drugi fantje. Drži jo tisti, ki govori na sestankih, kar simbolično predstavlja demokracijo in red. Ko Roger, Jackov poročnik, razbije školjko, je to znak, da je civilizirani red propadel in da se je začela Jackova prevlada.
Mediji
|
|
| ||||
| Težave pri poslušanju te datoteke? Oglejte si pomoč za medije. | |||||
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je konča?
O: Konča je mehkužec, ki živi v morju.
V: Kakšna vrsta polža je školjka?
O: Konč je morski polž.
V: Kako se izgovori "školjka"?
O: Č na koncu besede 'conch' se lahko izgovarja trdo ali mehko.
V: Ali so vsi polži, ki imajo v imenu "conch", pravi polži?
O: Ne, veliko drugih polžev ima splošna imena z besedo "conch", vendar niso pravi polži iz družine Strombidae.
V: Kaj je rod Strombus?
O: Rod Strombus sestavljajo prave školjke.
V: Ali so vse vrste Strombidov izumrle?
O: Ne, še vedno obstaja vsaj 65 vrst, čeprav jih večina živi v Indopacifiškem oceanu, šest pa v Karibski regiji.
V: Katere so nekatere živeče vrste pravih škampov?
O: Med živečimi vrstami pravih školjk sta kraljična školjka in zahodnoindijska bojna školjka.
