Gospodar muh
Gospodar muh je roman, ki ga je napisal William Golding. Objavljen je bil leta 1954. Naslov je dobesedni prevod besede Belzebub, semitskega božanstva, ki so ga častili v filistejskem mestu Ekron.
Golding je ta roman napisal na podlagi dveh osebnih izkušenj: svojega poučevanja v deških javnih šolah in izkušenj iz druge svetovne vojne. Bral je knjige, kot je Koralni otok, v katerih so mladi fantje obtičali na puščavskih otokih in živeli v popolni utopiji. Želel je napisati o tem, kaj bi se po njegovem mnenju res zgodilo v takšnih razmerah.
Teme
Knjiga prikazuje njihov padec v divjaštvo. Dobro izobraženi otroci, prepuščeni sami sebi in daleč od sodobne civilizacije, se vrnejo v primitivno stanje.
Osrednja tema so nasprotujoči si človeški nagoni k civilizaciji - življenju po pravilih, v miru in harmoniji - in k volji do moči. Med temami so tudi napetosti med skupinskim razmišljanjem in individualnostjo, med racionalnimi in čustvenimi odzivi ter med moralnostjo in nemoralnostjo. O tem, kako se ti problemi odvijajo, govori zgodba Gospodarja muh.
Načrt
Skupina fantov različnih starosti iz različnih šol in okolij obtiči na otoku, potem ko strmoglavi njihovo letalo. Državo, iz katere prihajajo, je zadela atomska bomba, vsi odrasli na njihovem letalu pa so umrli. Na otoku ni nikogar več in nihče ne ve, kje so. Ralph po Piggyjevem nasvetu pihne v školjko in tako zbere dečke z vsega otoka na sestanek. Tam se jim predstavi Merridew (Jack), ki je vodja zbora, in različni drugi liki.
Razpisano je glasovanje za vodjo, ki ga dobi Ralph. Nalogo registracije fantov zaupa Piggyju, medtem ko se on, Jack in Simon (član zbora) odpravijo na raziskovanje otoka. Odkrijejo, da so na otoku res sami in da je otok res otok. Na poti nazaj gredo skozi gozd in naletijo na prašiča. Jack izvleče nož in ga skuša ubiti, vendar mu to ne uspe. Prisega, da bo ubil naslednjega, ki ga bo našel.
Vsi trije se vrnejo na plažo, kjer je potekalo prvo srečanje, in ugotovijo, da se Piggy ni mogel vpisati v register. Med sestankom eden od mlajših otrok izrazi zaskrbljenost zaradi "zveri" ali "kače". Ralph in drugi starejši dečki to teorijo hitro zavrnejo. Kljub temu se med mlajšimi dečki širi strah. Ralph predlaga, da bi postavili signalni ogenj; skupina je nad to idejo takoj navdušena in pohiti na vrh gore, da bi zložila drva. Ugotovijo, da ga ne morejo prižgati, potem pa pride Piggy s končo (bistvena za sestanke, kdor ima končo, govori). Z njegovimi kozarci zanetijo ogenj, ki dobro gori, nato pa zažge velik del gozda, pri čemer morda umre majhen otrok.
Jack in polovica njegovega zbora lovijo, druga polovica pa skrbi za signalni ogenj. Jack postane obseden z idejo o poboju, medtem ko Ralpha še vedno bolj zanima gradnja zatočišč (s Simonovo pomočjo) in pobeg z otoka, za kar se zdi, da Jacka ne skrbi več. Želi ubiti prašiča.
Jack se sčasoma razjezi na Ralpha in ustanovi svoje pleme. Ukradejo prašičkova očala, da lahko zakurijo ogenj. Dečki ubijejo Simona, ker so mislili, da je zver. Iz prvotnega plemena ostanejo le Ralph, Piggy ter Sam in Eric. Odpravijo se na vrh gore, kjer je Jackovo pleme. Jack in Ralph se spopadeta in Roger pošlje navzdol balvan, ki le za las zgreši Ralpha, vendar ubije Piggyja in razbije končo. Jackovo pleme zajame Sama in Erika, Ralph pa pobegne. Ralph se znova odpravi na goro, da bi videl Sama in Erica, ki mu povesta, da ga Jack namerava uloviti. Odide in se skrije, vendar ga pleme kmalu najde. Ustvarijo ogenj, da bi ga odgnali. Pobegne za njim na plažo, kjer ga preganjajo pripadniki plemena s kopji. Ralph naleti na mornariškega častnika, ki je videl dim iz ognja in jih je prišel rešit. To je ironično, saj je Jack želel le loviti za hrano in se ni obremenjeval z vzdrževanjem ognja, vendar je na koncu zanetil požar, zaradi katerega so se rešili ...
