Abaloni: definicija, značilnosti, življenjski prostor in kulinarika

Abaloni živijo po vsem svetu, vidimo jih lahko ob vodah vseh celin, razen atlantske obale Južne Amerike, Karibov in vzhodne obale Združenih držav Amerike. Največ abalonov najdemo v hladnih vodah ob obalah Nove Zelandije, Južne Afrike in Avstralije ter zahodne Severne Amerike in Japonske na severni polobli. Na čilski pacifiški obali ima vrsta, imenovana loco (Concholepas concholepas), trdo, črno lupino in jo jedo številni ljudje.

Abalone ima edinstvene značilnosti: lupina je okrogla, z dvema do tremi spiralami. Zadnja spirala se razvije v veliko "ušesno" obliko, kar pojasnjuje ime "ušesna lupina". Notranjost lupine je svetleča, od srebrno bele do zeleno-rdeče biserne barve.

Abalone lahko začnejo rojevati že pri majhnih živalih. Njihova plodnost je visoka in se povečuje z velikostjo (od 10.000 do 11 milijonov jajčec naenkrat).

Mladi albaloni, imenovani ličinke, se hranijo s planktonom. Odrasli se prehranjujejo z rastlinami in algami. Najraje jedo rdeče alge. Njihova velikost je lahko od 20 mm do 200 mm.

Lupina abalona

Lupina abalona je znana po tem, da je zelo močna. Narejena je iz zelo majhnih ploščic kalcijevega karbonata, ki so zložene kot opeke. Med plastmi ploščic je lepljiva beljakovinska snov. Pri vdihavanju prahu, ki nastane pri drobljenju teh ploščic, lahko pride do alergijskih kožnih reakcij in astmatičnih napadov.

Pisani notranji del lupine abalona se lahko uporablja za okrasne vložke, na primer v kitarah.

Kalifornija

Športno nabiranje rdečega abalona je dovoljeno s kalifornijskim ribolovnim dovoljenjem in kartico z žigom za abalone. Abalone je dovoljeno loviti samo s tehnikami zadrževanja diha: prosto potapljanje ali pobiranje z vrha. Potapljanje s podmornico za abalone je strogo prepovedano. Nabiranje abalona ni dovoljeno južno od ustja zaliva San Francisco. Najmanjša velikost je sedem palcev, merjeno po celotni lupini, in omejitev je tri na dan in 24 na leto, ki jih je mogoče uloviti. Abalone je dovoljeno loviti le aprila, maja, junija, avgusta, septembra, oktobra in novembra, ni pa jih dovoljeno loviti julija, decembra, januarja, februarja in marca. Prevoz škampa je dovoljen le, če je škampa še vedno pritrjena na lupino. Prodaja športno ulovljenih morskih sadežev, vključno z lupino, je nezakonita. Lovijo se lahko samo rdeči abaloni; črni, beli, rožnati in ploščati abaloni so zakonsko zaščiteni.

Potapljači z abalonom običajno uporabljajo zelo debelo neoprensko obleko, vključno s kapuco, škornji in rokavicami. Nosijo tudi masko, dihalko, pas z utežmi, likalnik za abalone in merilec za abalone. Potapljači običajno lovijo morske sadeže v vodi, globoki od nekaj centimetrov do 10 m/28'. Manjše število potapljačev lahko deluje globlje. Abalone običajno najdemo na skalah v bližini virov hrane (alge). Z železom za abalone se abalone odtrga od skale, preden se lahko popolnoma pritrdi. Vidljivost je običajno pet do deset metrov. Potapljači se običajno potapljajo iz čolnov, kajakov, plavalnih cevi ali neposredno z obale. Osemcentimetrski abalon velja za dober ulov, devetcentimetrski je zelo dober, več kot desetcentimetrski (250 mm) abalon pa je odličen ulov. Pobiranje na skalah ali obali je drugačna metoda od potapljanja, pri kateri lovec med plimo in oseko išče abalone pod skalami.

S potapljanjem z namenom ulova abalonov ob nekaterih delih obale Združenih držav Amerike se je trgovalo že pred letom 1939. Med drugo svetovno vojno so bili številni potapljači z abaloni rekrutirani v oborožene sile Združenih držav Amerike in usposobljeni za žabarje.

Črni trg

Po vsem svetu obstaja črni trg za zbiranje in izvoz mesa abalona. Na Novi Zelandiji, kjer se abalone v jeziku Māori imenuje pāua, je to lahko še posebej problematično. Pravica do nabiranja pāua se lahko zakonito podeli na podlagi maorskih običajnih pravic. Kadar se takšna dovoljenja pretirano uporabljajo, jih je težko nadzorovati. Zakonsko dovoljena dnevna omejitev je 10 pāua na potapljača z najmanjšo dolžino lupine 125 mm. Omejitev strogo izvajajo številni uradniki ministrstva za ribištvo s pomočjo policije. Na Novi Zelandiji je "prekupčevanje" s plavutmi velika panoga, saj se nezakonito ulovi na tisoče abalonov, večinoma premajhne velikosti. Zaradi obsodb je bila odstranjena potapljaška oprema, čolni in motorna vozila ter izrečene denarne kazni in v redkih primerih tudi zaporna kazen. Ministrstvo za ribištvo pričakuje, da bo v letu 2004/05 povoženih skoraj 1 000 ton abalonov, od tega 75 % premajhnih.

Visoko polirane novozelandske školjke pāua so zaradi svoje osupljive modre, zelene in vijolične lesketajoče se barve zelo priljubljene kot darilo. Prevoz nepredelanih lupin abalona iz Nove Zelandije je nezakonit.

Južna Afrika

Največji južnoafriški abalon, Haliotis midae, je mogoče najti ob približno dveh tretjinah državne obale. Potapljanje z abalonom je že vrsto let rekreativna dejavnost, vendar je trenutno stalež ogrožen zaradi nezakonitega komercialnega nabiranja.

Kanalski otoki, Evropa

Ormeri (Haliotis tuberculata) veljajo na Kanalskih otokih za poslastico, za katero domačini skrbijo z veliko vnemo. Žal se je zaradi tega njihovo število od druge polovice 19. stoletja zelo zmanjšalo, zato je lov ormer zdaj strogo reguliran, da bi se ohranile njihove zaloge. Odvzem ormer je zdaj omejen na nekaj "ormeringov", od 1. januarja do 30. aprila, ki se zgodijo ob polni luni ali novem mesecu in dva dni po njem. Na plaži ni dovoljeno loviti ormer, ki imajo manj kot 8 cm dolge lupine. Zbiralci ne smejo nositi neoprenskih oblek ali celo potapljati glave pod vodo. Vsaka kršitev teh zakonov je nezakonita in se lahko kaznuje z visoko denarno kaznijo. Povpraševanje po morskih školjkah je tako veliko, da je sprožilo prvo podvodno aretacijo na svetu, ko je gospoda Kempthorna-Leigha iz Guernseyja med nezakonitim potapljanjem za morskimi školjkami aretiral policist v polni potapljaški opremi.

Beli abalon izumira zaradi okusnega mehkega mesa, nakita in čudovite lupine.

Obstajajo številni poskusi umetnega gojenja (gojenja) abalona za prehrano.