Kitara
Kitara je strunsko glasbilo, ki ga igrate tako, da brenkate strune. Glavni deli kitare so telo, pražnica, glava in strune. Kitare so običajno izdelane iz lesa ali plastike. Strune so izdelane iz jekla ali najlona.
Strune kitare se brskajo s prsti in nohti desne roke (za levičarje z levo roko) ali z majhnim trsalom iz tanke plastike. Tovrstno trsalo se imenuje "plectrum" ali kitarsko trsalo. Leva roka drži vrat kitare, medtem ko prsti drgnejo strune. Različni položaji prstov na pragu ustvarjajo različne note.
Kitaram podobni strunski instrumenti se uporabljajo že vrsto let. V številnih državah in v različnih časovnih obdobjih so bile kitare in druga strunska glasbila zelo priljubljena, saj jih je lahko prenašati iz kraja v kraj in se jih je lažje naučiti igrati kot mnoga druga glasbila. Kitare se uporabljajo za številne vrste glasbe, od klasične do rock glasbe. Večina skladb popularne glasbe, ki so bile napisane od petdesetih let prejšnjega stoletja, je napisana s kitarami.
Obstaja veliko različnih vrst kitar, ki se razlikujejo glede na način izdelave in vrsto glasbe, za katero se uporabljajo. Vse tradicionalne vrste kitar imajo votlo telo. Zaradi tega je zvok strun glasnejši, kar daje kitari njeno kakovost. Ta vrsta kitare se imenuje "akustična". (Akustični inštrument je inštrument, ki ustvarja lastno dinamiko.)
V tridesetih letih prejšnjega stoletja so ljudje začeli izdelovati in igrati kitare, ki so za uravnavanje glasnosti uporabljale elektriko in ojačevalnike. Te kitare, ki se pogosto uporabljajo v popularni glasbi, se imenujejo električne kitare. Ni nujno, da imajo votlo telo. To pa zato, ker za ojačitev zvoka ne uporabljajo akustike.
Večina kitar ima šest strun, obstajajo pa tudi kitare s štirimi, sedmimi, osmimi, desetimi ali dvanajstimi strunami. Zaradi več strun je zvok glasbila polnejši. Na vratu kitare so črte ali oznake, ki se imenujejo pragovi. Pragovi pomagajo kitaristu, da ve, kam naj položi prste, da bo pri igranju dosegel pravo višino zvoka.
Luan Breva (levo) in Paco de Lucena (desno) Vrhunska flamenko kitarista, okoli leta 1880.
Paco de Lucía, sodobni flamenko kitarist
Izvor besede
Beseda kitara je bila v angleščino prevzeta iz španske besede guitarra v 16. stoletju. V srednjem veku so v Angliji uporabljali besedo gitter ali gittern. Tako guitarra kot gitter sta nastali iz latinske besede cithara. Beseda cithara je nastala iz starejše grške besede kithara. Kithara bi lahko izvirala iz perzijske besede sehtār[]. seh pomeni "tri", tār pa "struna". Obstaja tudi podoben, vendar dvostrunski perzijski instrument z imenom dotār. do v perzijščini pomeni "dva". Indijski instrument sitar je dobil ime po perzijski besedi sehtār. Sam sihtar je povezan z indijskim instrumentom sitar.
Oseba, ki igra kitaro, se imenuje kitarist. Oseba, ki izdeluje ali popravlja kitare, je lutnjar, kar izhaja iz besede "lutnja". Beseda "lutnja" izvira iz arabske besede "Al-Uud", strunskega glasbila z Bližnjega vzhoda. Zdi se, da kitara izhaja iz prejšnjih instrumentov, ki so bili v stari osrednji Aziji znani kot sitara. Instrumenti, ki so zelo podobni kitari, se pojavljajo na starodavnih rezbarijah in kipih iz stare iranske prestolnice Suse. Sodobna beseda kitara je bila v angleščino prevzeta iz španske besede guitarra, ki izhaja iz starejše grške besede kithara. Možni viri za različna imena glasbil, iz katerih bi lahko izvirala kitara, so kombinacija dveh indoevropskih korenov[]: guit-, podoben sanskrtskemu sangeet, ki pomeni "glasba", in -tar, široko razširjen koren, ki pomeni "vrvica" ali "struna". Beseda kitara je beseda, ki jo je ibersko-arabski jezik prevzel iz perzijskega jezika. Beseda qitara je arabsko ime za različne člane družine lutenj, ki so nastali pred zahodno kitaro. Beseda guitarra je bila v španščino uvedena, ko so Mavri po 10. stoletju na Iberski polotok prinesli takšna glasbila.
Zgodovina
Instrumenti, kot je kitara, obstajajo že vsaj 5000 let. Kitara je morda nastala iz starejših instrumentov, znanih kot sitara, iz stare Indije in osrednje Azije. Najstarejša znana slika kitari podobnega instrumenta je 3300 let stara kamnita skulptura hetitskega barda. Najstarejše kitari podobno glasbilo, ki je še vedno popolno, je "Warwick Gittern" v Britanskem muzeju. Pripadal je Elizabeti I. Angleški in verjetno tudi njenemu očetu Henriku VIII., preden ji je bil podarjen. Stara je približno 500 let.
Sodobna kitara se je začela oblikovati z rimsko kitaro. Rimljani so kitaro prinesli v Hispanijo (Španija) okoli leta 40 našega štetja. V 8. stoletju so Mavri v Španijo prinesli štiristrunski oud. Zaradi uvedbe ouda se je spremenila zasnova cithare. V drugih delih Evrope je šeststrunska skandinavska lutnja postala priljubljena povsod, kjer so bili Vikingi. Do leta 1200 n. št. sta obstajali dve vrsti štiristrunske "kitare": guitarra morisca (mavrska kitara) iz Španije, ki je imela zaobljen hrbet, široko prstno ploščico in več zvočnih odprtin, ter guitarra latina (latinska kitara), ki je bila bolj podobna sodobni kitari z eno zvočno odprtino in ožjim vratom.
Španska vihuela iz 16. stoletja je bil še en instrument, podoben kitari. Imela je uglaševanje v slogu lutnje in telo, ki je bilo podobno kitari. Vihuela je bila priljubljena le kratek čas. Ni znano, ali je šlo zgolj za obliko, ki je združevala značilnosti ouda in lutnje, ali za prehod iz renesančnega instrumenta v sodobno kitaro.
Družina Vinaccia iz Neaplja v Italiji je bila znana izdelovalka mandolin. Domnevajo, da so izdelali tudi najstarejšo šeststrunsko kitaro, ki še vedno obstaja. Izdelana je bila kitara, ki jo je podpisal Gaetano Vinaccia (1759 - po 1831) in na nalepki navedel datum 1779. Čeprav obstaja veliko ponaredkov, na katerih so navedeni datumi iz tega obdobja, strokovnjaki menijo, da je ta kitara pristna (prava).
Zasnovo kitare sta izboljšala (izboljšala) slavni španski lutnjar Antonio Torres Jurado (1817-1892) in Louis Panormo iz Londona.
Električno kitaro je leta 1936 izdelal George Beauchamp. Beauchamp je bil soustanovitelj podjetja Rickenbacher, ki je izdelovalo kitare. Vendar je podjetje Danelectro prvo izdelalo električne kitare za javno uporabo.
Igralec kitare (ok. 1672), Johannes Vermeer
Različne vrste kitar
Dr. Michael Kasha je kitaro opisal kot inštrument z "dolgim vratom, ravnim lesenim rezonatorjem, rebri in ravnim hrbtom, najpogosteje z vbočenimi stranicami".
Sodobne kitare so štirih glavnih vrst. Klasična kitara se uporablja za klasično glasbo. Izraz akustična kitara se na splošno uporablja za kitaro, ki se uporablja za popularno glasbo, čeprav je tudi klasična kitara akustični instrument. Obstaja še veliko drugih različnih vrst akustičnih kitar iz različnih delov sveta.
Električna kitara je lahko ravna, votla ali polvotla (masivna z votlimi žepi ob straneh), zvok pa proizvaja s tipali, ki so žično naviti magneti, priviti na kitaro. Nekatere kitare združujejo votlo akustično telo z ojačanim zvokom. Bas kitare so zasnovane za ustvarjanje nizkih basovskih ritmov.
Posebno električno zložljivo potovalno kitaro Foldaxe (leta 1977 jo je za kratek čas izdelal Hoyer) je za Cheta Atkinsa (v Atkinsovi knjigi "Me and My Guitars") izumil izumitelj in kitarist Roger Field, ki je imel vgrajen način za ohranjanje enake napetosti strun in uglasitve tudi v zloženem stanju in pripravljenost za igranje, ko je kitara zložena. Atkins je svojo kitaro večkrat pokazal na ameriški televiziji in tudi v oddaji The Today Show z Lesom Paulom, ki je bil z njim gost.
Glasba za kitaro
Kitare se uporabljajo v različnih glasbenih zvrsteh, od tradicionalnih, regionalnih in ljudskih do sodobnih punk, rock, metal ali pop. Kitare se uporabljajo kot ritmični in vodilni inštrumenti, včasih pa tudi kot oboje.
Kapo na kitari
Capo
Kapo je naprava, ki se lahko namesti na katero koli pragovo kitare, ki ne leži na telesu. To uporabniku omogoča, da spremeni ton, ne da bi spremenil uglasitev kitarskih strun. Obstaja več vrst kapodastrov, nekateri se pritrdijo na celoten vrat kitare, drugi pa samo na hrbtno stran in pražnico.
Sorodne strani
- Kitarist
- Električna kitara
Vprašanja in odgovori
V: Kateri so glavni deli kitare?
O: Glavni deli kitare so telo, pražnica, glava in strune.
V: Iz katerih materialov so običajno narejene kitare?
O: Kitare so običajno izdelane iz lesa ali plastike. Njihove strune so izdelane iz jekla ali najlona.
V: Kako se igra na kitaro?
O: Na kitaro se igra tako, da se njene strune brska s prsti in nohti desne roke (ali leve roke za levičarje) ali z majhnim brenkalom iz tanke plastike, ki se imenuje "plectrum" ali kitarsko brenkalo. Leva roka drži vrat kitare, medtem ko prsti drgnejo strune. Različni položaji prstov na pragu ustvarjajo različne note.
V: Zakaj so bile kitare tako priljubljene skozi zgodovino?
O: Kitare in druga strunska glasbila so bila skozi zgodovino zelo priljubljena, ker so lahka za prenašanje iz kraja v kraj in ker se jih je lažje naučiti igrati kot mnoga druga glasbila.
V: Katere vrste glasbe je mogoče igrati s kitaro?
O: S kitaro lahko igramo številne vrste glasbe, od klasične do rock glasbe. Večina skladb popularne glasbe, ki so bile napisane od petdesetih let prejšnjega stoletja, je bila napisana s kitarami.
V: Ali imajo vse tradicionalne vrste kitar votlo telo?
O: Da, vse tradicionalne vrste kitar imajo votlo telo, zaradi česar je njihov zvok glasnejši in kakovostnejši. Tej vrsti kitare pravimo "akustična".
V: Kako se električne kitare razlikujejo od akustičnih?
O: Električnim kitaram ni treba imeti votlega ohišja, ker za ojačitev zvoka ne uporabljajo akustike; namesto tega uporabljajo elektriko in ojačevalnike za nadzor ravni glasnosti .
V: Koliko strun ima običajno večina standardnih kitar?
O: Večina standardnih kitar ima običajno šest strun, obstajajo pa tudi modeli s štirimi , sedmimi , osmimi , desetimi ali dvanajstimi strunami . Več strun omogoča polnejši zvok instrumenta .
