Kitara: definicija, deli, vrste in osnove igranja

Vse o kitari: definicija, deli, vrste in osnove igranja — akustične in električne kitare, strune, prsti, pragovi, akordi in praktični nasveti za začetnike.

Kitara je strunsko glasbilo, ki ga igrate tako, da brenkate ali pridržujete strune. Zvok nastane z vibracijami strun, ki jih ojača rezonančno telo ali električni sistem. Glavni deli kitare so telo, vrat (v nekaterih virih imenovan tudi pražnica), glava in strune. Kitare so običajno izdelane iz različnih vrst lesa, lahko pa se uporabljajo tudi kompozitni materiali in plastika. Strune so običajno iz jekla ali najlona; za električne kitare se pogosto uporabljajo jeklena ali niklasta jedra, za klasične/španske kitare pa najlonske strune, ki dajejo toplejši, mehkejši zvok.

Deli kitare in njihove funkcije

• Telo – pri akustičnih kitarih votlo telo deluje kot resonančna komora; ima tudi odprtino (zvokovno odprtino), ki pomaga širiti zvok.
• Vrat (pražnica) – dolga lesena plošča, na katero so nameščeni pragovi; na njej pritiskamo strune, da spremenimo višino tona.
• Glava – zgornji del, kjer so mehanike oziroma tuners za napenjanje strun.
• Mostiček in sadlo (nut) – mostiček na telesu prenaša vibracije strun v telo; sadlo pri glavi določa razmik in višino strun nad pragovnico.
• Strune – različne debeline in materiali, določajo ton in občutek igranja.
• Pragovi – kovinske letve na fretboardu, ki omogočajo natančne poltonske korake; pomagajo kitaristu najti pravo višino zvoka.

Osnove igranja

Strune kitare se brskajo s prsti in nohti desne roke (pri levičarjih z levo roko) ali z majhnim trsalom iz tanke plastike. Tovrstno trsalo se imenuje "plectrum" ali kitarsko trsalo. Leva roka drži vrat kitare, medtem ko prsti pritisnejo ali drgnejo strune. Različni položaji prstov na pragu ustvarjajo različne note.

• Pravilna drža: sede ali stoje z naravnim položajem hrbta; pri akustični kitari običajno desna roka počiva ob zvokovni odprtini.
• Osnove tehnike: enotoni, akordi, osnovni ritmi in preprost fingerstyle. Pri igranju akordov se prsti leve roke pravilno postavijo na pragove, da so note jasne in brez šuma.
• Tunging in intonacija: redno uglaševanje je ključno za pravilen ton; standardno uglaševanje večine kitarskih skladb je E–A–D–G–B–E (od najdebelejše do najtanjše strune).

Zgodovina in uporaba

Kitaram podobni strunski instrumenti se uporabljajo že vrsto let. V številnih državah in v različnih časovnih obdobjih so bile kitare in druga strunska glasbila zelo priljubljena, saj jih je lahko prenašati iz kraja v kraj in se jih je lažje naučiti igrati kot mnoga druga glasbila. Kitare se uporabljajo za številne vrste glasbe, od klasične do rock glasbe. Večina skladb popularne glasbe, ki so bile napisane od petdesetih let prejšnjega stoletja, je napisana s kitarami.

Vrste kitar

Obstaja veliko različnih vrst kitar, ki se razlikujejo glede na način izdelave in vrsto glasbe, za katero se uporabljajo. Vse tradicionalne vrste akustičnih kitar imajo votlo telo, kar povečuje zvočno ojačitev; takšno kitaro imenujemo akustična. (Akustični inštrument je inštrument, ki ustvarja lastno dinamiko.)

V tridesetih letih prejšnjega stoletja so ljudje začeli izdelovati in igrati kitare, ki so za uravnavanje glasnosti uporabljale elektriko in ojačevalnike. Te kitare, ki se pogosto uporabljajo v popularni glasbi, se imenujejo električne kitare. Ni nujno, da imajo votlo telo, saj za svojo zvočno moč uporabljajo električne pickup-e in ojačanje.

• Klasična (španska) kitara: najlonaste strune, širši vrat, namenjena klasični glasbi in fingerstyle tehniki.
• Akustična (folk/steel-string): jeklene strune, močnejši zvok, uporablja se v folku, country in pop glasbi.
• Električna kitara: uporablja pickup-e in ojačevalnike; primerna za rock, blues, jazz in sodobno popularno glasbo.
• Bas kitara: običajno štiri strune (vendar so tudi pet- in šeststrunske), igra se nižje tone in podpira ritem ter harmonijo v skupini.
• Specialne inštrumentalne verzije: 12-strunske kitare, sedem- ali osmistrunske za širšo tonalnost, pa tudi archtop, resonator in druge posebne izvedbe.

Strune, pragovi in število strun

Večina kitar ima šest strun, obstajajo pa tudi kitare s štirimi, sedmimi, osmimi, desetimi ali dvanajstimi strunami. Zaradi več strun je zvok glasbila polnejši. Na vratu kitare so črte ali oznake, ki se imenujejo pragovi. Pragovi pomagajo kitaristu, da ve, kam naj položi prste, da bo pri igranju dosegel pravo višino zvoka.

Vzdrževanje in dodatki

• Ugaševanje: redno uglaševanje s pomočjo elektronskega uglaševalca ali s sluhom; osnovno je standardno uglaševanje EADGBE.
• Menjava strun: odvisno od uporabe; pri pogosti uporabi se svetuje menjava vsakih nekaj mesecev. Pri menjavi pazite na pravilno nameščanje in napenjanje strun.
• Vlažnost in temperatura: lesene kitare so občutljive na ekstremne razmere; shranjujte jih v torbi ali ohišju in vzdržujte primerno vlažnost.
• Dodatki: trsalo, kapo (capo) za spreminjanje tona, stojalo, torba/kovček, ojačevalnik in dodatni efektni pedali za električne kitare.

Osnovni nasveti za učenje

• Začnite z osnovnimi akordi (G, C, D, Em, Am) in ritmičnimi vzorci.
• Vadite vsak dan vsaj 15–30 minut; rednost je pomembnejša od dolžine posamezne vaje.
• Učite se branja akordov, tablature in osnovnih lestvic (npr. pentatonična in ionska lestvica).
• Snemajte svoje vaje, da boste spremljali napredek; poslušajte različne zvrsti in poskušajte posnemati tehnike, ki vam ustrezajo.

Kitara je izjemno vsestransko in priljubljeno glasbilo — primerno za solo igranje, spremljavo in v skupinskih sestavih. Z osnovnim znanjem o zgradbi, vrstah in pravilni tehniki igranja lahko hitro dosežete zadovoljstvo ob ustvarjanju glasbe in nadaljujete z razvijanjem svojih sposobnosti.

Zgodovina

Instrumenti, kot je kitara, obstajajo že vsaj 5000 let. Kitara je morda nastala iz starejših instrumentov, znanih kot sitara, iz stare Indije in osrednje Azije. Najstarejša znana slika kitari podobnega instrumenta je 3300 let stara kamnita skulptura hetitskega barda. Najstarejše kitari podobno glasbilo, ki je še vedno popolno, je "Warwick Gittern" v Britanskem muzeju. Pripadal je Elizabeti I. Angleški in verjetno tudi njenemu očetu Henriku VIII., preden ji je bil podarjen. Stara je približno 500 let.

Sodobna kitara se je začela oblikovati z rimsko kitaro. Rimljani so kitaro prinesli v Hispanijo (Španija) okoli leta 40 našega štetja. V 8. stoletju so Mavri v Španijo prinesli štiristrunski oud. Zaradi uvedbe ouda se je spremenila zasnova cithare. V drugih delih Evrope je šeststrunska skandinavska lutnja postala priljubljena povsod, kjer so bili Vikingi. Do leta 1200 n. št. sta obstajali dve vrsti štiristrunske "kitare": guitarra morisca (mavrska kitara) iz Španije, ki je imela zaobljen hrbet, široko prstno ploščico in več zvočnih odprtin, ter guitarra latina (latinska kitara), ki je bila bolj podobna sodobni kitari z eno zvočno odprtino in ožjim vratom.

Španska vihuela iz 16. stoletja je bil še en instrument, podoben kitari. Imela je uglaševanje v slogu lutnje in telo, ki je bilo podobno kitari. Vihuela je bila priljubljena le kratek čas. Ni znano, ali je šlo zgolj za obliko, ki je združevala značilnosti ouda in lutnje, ali za prehod iz renesančnega instrumenta v sodobno kitaro.

Družina Vinaccia iz Neaplja v Italiji je bila znana izdelovalka mandolin. Domnevajo, da so izdelali tudi najstarejšo šeststrunsko kitaro, ki še vedno obstaja. Izdelana je bila kitara, ki jo je podpisal Gaetano Vinaccia (1759 - po 1831) in na nalepki navedel datum 1779. Čeprav obstaja veliko ponaredkov, na katerih so navedeni datumi iz tega obdobja, strokovnjaki menijo, da je ta kitara pristna (prava).

Zasnovo kitare sta izboljšala (izboljšala) slavni španski lutnjar Antonio Torres Jurado (1817-1892) in Louis Panormo iz Londona.

Električno kitaro je leta 1936 izdelal George Beauchamp. Beauchamp je bil soustanovitelj podjetja Rickenbacher, ki je izdelovalo kitare. Vendar je podjetje Danelectro prvo izdelalo električne kitare za javno uporabo.

Igralec kitare (ok. 1672), Johannes Vermeer

Glasba za kitaro

Kitare se uporabljajo v različnih glasbenih zvrsteh, od tradicionalnih, regionalnih in ljudskih do sodobnih punk, rock, metal ali pop. Kitare se uporabljajo kot ritmični in vodilni inštrumenti, včasih pa tudi kot oboje.

Kapo na kitari

Vprašanja in odgovori

V: Kateri so glavni deli kitare?

V: Iz katerih materialov so običajno narejene kitare?

V: Kako se igra na kitaro?

V: Zakaj so bile kitare tako priljubljene skozi zgodovino?

V: Katere vrste glasbe je mogoče igrati s kitaro?

V: Ali imajo vse tradicionalne vrste kitar votlo telo?

V: Kako se električne kitare razlikujejo od akustičnih?

V: Koliko strun ima običajno večina standardnih kitar?

Išči po črki