Ojačevalnik
Beseda ojačevalnik (včasih imenovana tudi ojačevalnik) se običajno nanaša na elektronski ojačevalnik. Elektronski ojačevalniki naredijo signal iz radia ali električnega glasbenega instrumenta (na primer električne kitare ali električne bas kitare) glasnejši in močnejši. Ojačevalniki se skrivajo tudi v vseh elektronskih stvareh, ki z zvočniki ustvarjajo zvok. Mednje spadajo televizorji, radijski sprejemniki, računalniki in predvajalniki mp3, če jih naštejemo le nekaj.
Naprave, podobne elektronskemu ojačevalniku, so narejene v strojništvu. Pri krmiljenju in zaviranju v motornih vozilih se uporabljajo mehanski ojačevalniki za pomnoževanje sile, ki jo uporablja voznik.
Zmogljivost ojačevalnikov za uporabo zvočnikov z nizko impedanco se lahko razlikuje. Tipična impedanca je 8 ohmov.
Razvrstitev je mogoče opraviti z izgubo toka, ko je ojačevalnik vklopljen, vendar ne dobi signala. Primer: Ojačevalnik razreda A odvzame več toka brez signala kot ojačevalnik razreda B, vendar ima ojačevalnik razreda A manjše popačenje.
Na voljo je tudi več vrst popačenj.
Stereo ojačevalnik
Tipičen elektronski ojačevalnik.
Kako deluje
Elektronski ojačevalniki z uporabo tranzistorjev ali vakuumskih cevi povečajo glasnost in moč signala iz radia ali električnega instrumenta. Elektronski ojačevalniki morajo biti povezani z električnim tokom ali baterijo, da delujejo. Ko je signal iz radia ali električnega instrumenta glasnejši in močnejši, ga je treba priključiti na zvočnik, da ga lahko ljudje slišijo.
Ko ojačevalnik poskuša zvok narediti glasnejši, kot ga lahko, mu doda popačenje. Nekateri ojačevalniki so izdelani tako, da dodajajo nadzorovano popačenje. Izkrivljanje iz tranzistorjev se sliši drugače kot izkrivljanje iz elektronk. Za popačenje iz elektronk pogosto pravijo, da je bolj glasbeno. Zaradi vsega tega dražji ojačevalniki pogosto dodajajo nadzorovano popačenje z elektronkami. Številni od teh ojačevalnikov uporabljajo tranzistorje za "čist" zvok (brez popačenja).
Zgodovina
Od dvajsetih do petdesetih let prejšnjega stoletja so se v elektronskih ojačevalnikih uporabljale vakuumske cevi. Vendar so bili elektronski ojačevalniki z vakuumskimi elektronkami težki in so proizvajali veliko toplote. Pogosto so se tudi kvarili.
Od šestdesetih let prejšnjega stoletja je večina elektronskih ojačevalnikov zgrajena s tranzistorji. Tranzistorji so lažji, cenejši in zanesljivejši.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je ojačevalnik?
O: Ojačevalnik je naprava, ki naredi elektronski signal ali zvok glasnejši in močnejši.
V: Kakšen je namen ojačevalnika?
O: Namen ojačevalnika je okrepiti elektronski signal ali zvok, da se bolje sliši.
V: Katere elektronske naprave vključujejo ojačevalnike?
O: Elektronske naprave, ki proizvajajo zvok z zvočniki, kot so televizorji, radijski sprejemniki, računalniki in predvajalniki mp3, vključujejo ojačevalnike.
V: Kaj je impedanca?
O: Impedanca je merilo nasprotovanja električnega tokokroga izmeničnemu toku.
V: Kakšna je tipična impedanca za ojačevalnik?
O: Tipična impedanca za ojačevalnik je 8 ohmov.
V: Kako lahko razvrstimo ojačevalnike?
O: Ojačevalnike lahko razvrstimo glede na izgubo toka, ko je ojačevalnik vklopljen, vendar ne sprejema signala.
V: Kakšna je razlika med ojačevalniki razreda A in razreda B?
O: Ojačevalniki razreda A odvzamejo več toka brez signala kot ojačevalniki razreda B, vendar imajo manjše popačenje.
