Zaliv San Francisca (San Francisco Bay) — geografska in ekološka opredelitev

Zaliv San Francisca: geografska in ekološka opredelitev – reke, ustja, mokrišča, biodiverziteta ter vpliv na okolje in razvoj San Francisco Bay Area.

Zaliv San Francisco je plitvo in produktivno ustje, skozi katerega se izliva v Tihi ocean voda, ki odteka iz približno štirideset odstotkov Kalifornije. Glavni pritoki so Sacramento in San Joaquin, ki prinašata vodo iz gorovja Sierra Nevada in osrednje doline. Tehnično se obe reki najprej izlivata v zaliv Suisun, ki se skozi ožino Carquinez sreča z reko Napa pri vhodu v zaliv San Pablo, ta pa se na južnem koncu priključi zalivu San Francisco; kljub tej razčlenjenosti se celotna skupina medsebojno povezanih vod pogosto imenuje "zaliv San Francisco".

Zaliv San Francisco leži v ameriški zvezni državi Kalifornija in je obdan s področjem, znanim kot San Francisco Bay Area, ki je blizu velikih mest San Francisco, Oakland in San Jose. Obalno območje je gostobivajoče in močno urbanizirano, zato ima zaliv veliko gospodarsko, prometno in rekreativno vlogo v regiji.

Zaliv obsega približno 400 [1] do 1 600 [2] kvadratnih milj (1 040 do 4 160 kvadratnih kilometrov), odvisno od tega, kateri podzalogaji (kot je zaliv San Pablo), ustja, mokrišča itd. so vključeni v merjenje. Razpon ocen odraža razlike pri upoštevanju plitvih ploskev, solin, umetnih solin (salt ponds) in med plimovanjem poplavljenih območij.

Geografija in hidrologija

Zaliv je del večjega delte/stacionarnega estuarija, kjer se meša sladkovodna pretočnost iz rečnih sistemov s plimovanjem iz oceana. Vpliv plime in oseke, velik volumen rečnega nanosa in vetrovi ustvarjajo kompleksne tokove in mešanje, kar pomeni, da se slanost od ustja proti rečnim pritokom postopoma zmanjšuje. V notranjih delih zaliva se pogosto pojavi turbidity maximum — območje z največjo motnostjo in sedimentnim nabiranjem, pomembno za prehranjevanje številnih vrst.

Z geološkega vidika je današnja topografija zaliva posledica potopitve rečne doline (današnji estuarij) v kombinaciji s tektonskimi premiki vzdolž velikih prelomov v Kaliforniji. Negotovost in potresi so del krajevne zgodovine in še vedno vplivajo na obalno pokrajino.

Ekološke značilnosti

Zaliv in pripadajoča mokrišča, plitvine, muljasti plesi in traviščne površine predstavljajo izjemno produktiv ekosistem. Ti habitati podpirajo velike populacije selitvenih in gnezditvenih ptic (mnoge vrste so del Pacific Flyway), ribe, vretenčarje in številčne vrste nevretenčarjev. Med občutnimi in pomembnimi vrstami so:

• ribe kot so losos (Chinook) in steelhead, ki uporabljajo reke za razmnoževanje;
• ogrožene vrste endemičnih estuarijskih organizmov, na primer delta smelt (majhna riba, simbol problema slanosti in upravljanja voda);
• specifični prebivalci slanih travnikov, kot je salt marsh harvest mouse (Reithrodontomys raviventris) in ptice, povezane s solinami in plitvinami — nekatere podvrste so ogrožene;
• morski in estuarijski nevretenčarji, ki tvorijo temelj prehranjevalnih verig (npr. školjke in raki).

Ekosistem je hkrati izpostavljen pritiskom: onesnaževanje (težke kovine, PCB-ji, toksini, pretekla zlata rudarjenja z izpustom živega srebra), invazivne tujerodne vrste (npr. azijska školjka, ki je močno preoblikovala bentos), izguba mokrišč zaradi polaganja zemljišč in industrijske rabe ter spremembe v hidrologiji zaradi regulacij voda in namakalnih sistemov.

Človek, gospodarstvo in upravljanje

Ob zalivu so pomembni prometni in gospodarski centri — pristanišče v Oaklandu je eno glavnih kontejnerskih pristanišč na zahodni obali ZDA. Pomembna sta tudi ladijski promet skozi ožino Golden Gate ter ribištvo, turizem in rekreacija (jadralstvo, opazovanje ptic, pohodništvo ob obali). Velike infrastrukturne gradnje, kot so mostovi (Golden Gate Bridge, San Francisco–Oakland Bay Bridge), nasipi in kanali, so prispevale k oblikovanju današnje uporabe prostora.

V zadnjih desetletjih so številni projekti usmerjeni v obnovo mokrišč (npr. preoblikovanje nekdanjih solnih polj nazaj v estuarijska mokrišča), izboljšanje kakovosti vode in vzpostavljanje trajnostnega upravljanja vodnih virov. Upravljanje zaliva zahteva sodelovanje med lokalnimi, držav-nimi in zveznimi organi ter nevladnimi organizacijami, saj so ekološki problemi in potrebe prebivalstva tesno prepleteni.

Glavni izzivi in konservacijska prizadevanja

• Obnova mokrišč: vračanje izgubljenih stalnih travnikov in slanih mokrišč za izboljšanje habitata in zaščito pred dvigom morske gladine;
• Kakovost vode: nadzor in zmanjšanje onesnaževal, izboljšanje predelave odpadnih voda in upravljanje urbanih odtokov;
• Biodiverziteta: zaščita ogroženih vrst in nadzor invazivnih organizmov;
• Prilagoditev na podnebne spremembe: načrtovanje obale v luči dviga morske gladine in pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov.

Zaliv San Francisco zato predstavlja hkrati pomemben naravni habitat in ključni gospodarski prostor. Njegova prihodnost je odvisna od uravnoteženega upravljanja vodnih virov, obnove habitatov in ukrepov za blaženje vplivov urbanizacije ter podnebnih sprememb.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je zaliv San Francisco?

V: Katere reke se izlivajo v zaliv San Francisco?

V: Kako se povezuje s Tihim oceanom?

V: Ali se celotna skupina med seboj povezanih zalivov imenuje "zaliv San Francisco"?

V: Katera regija ga obdaja?

V: Kako velik je?

Išči po črki