Polž
Polž je skupno ime za vrsto mehkužcev. Izraz se uporablja za polža z zavito lupino. Njihovi fosilni ostanki segajo v karbonsko obdobje.
Kopenski polži in polžki dihajo z nekakšnimi pljuči. Včasih smo jih uvrščali v skupino Pulmonata. V tradicionalni taksonomiji je bil to dobro poznan red. Vendar je Pulmonata polifiltrična. To pomeni, da se je isti način življenja razvil v več različnih vrstah. To se imenuje konvergentna evolucija. Zato Pulmonata ni več uradni izraz v biološki klasifikaciji.
Izraz "polž" se včasih uporablja tudi za vodne polže, ki imajo običajno škrge. Večina vrst polžev so pravzaprav morski polži. Teh je več vrst in so veliko številčnejši. Veliko vrst polžev lahko najdemo tudi v sladkovodnih habitatih.
Večina kopenskih polžev je rastlinojedih. Vodni polži so običajno vsejedi ali plenilski mesojedci.
V številnih državah po svetu ljudje polže jedo kot poslastico. V Franciji polže imenujejo escargots, kar je tudi ime jedi. V francoski kuhinji se polži kuhajo v slani vodi in nato postrežejo s česnovo omako.
Največji polž je velikanski afriški polž. Njihova noga je dolga do 35 cm. Najhitrejši polž je Helix aspersa. Dosega hitrosti do 0,047 km/h. Na svetu poznamo več kot 43 000 vrst polžev.
Deli telesa
Shell
Polži so nevretenčarji, torej živali brez hrbtenice. Školjka polža ščiti in zmanjšuje izgubo vode zaradi izhlapevanja. Školjke so različnih oblik, velikosti in barv. Polži ne dihajo skozi usta, temveč imajo pod lupino dihalno odprtino.
Stopala
Polževa "noga" je mišica, ki mu omogoča počasno premikanje po tleh. Stopalo izloča sluz, ki polžu olajša gibanje in pušča sled. Polži lahko s stopalom absorbirajo mineralna hranila tako, da preprosto sedijo na kamnu.
Vodja
Glava je pritrjena na nogo. Na glavi so 15 mm velika stebla. Na koncu pecljev so polževe oči.
Habitat
Polže najdemo po vsem svetu. Na splošno živijo kopenski polži v vlažnih habitatih. Živijo v jamah in temnih prostorih. Polže lahko najdemo na temnih mestih, na primer na vrtu pod listi rastlin. Nekatere vrste živijo v hladnih krajih, kot je Arktika, nekaj pa jih najdemo v toplih krajih, kot so plaže in puščave.
Hrana
Kopenski polži se prehranjujejo z zelenjavo in sadjem, kot so solata, korenje, kumare in jabolka. Vodni polži so pogosto mesojedi. Polži s svojo radulo razrežejo hrano. Radula je trda, groba ploščica v ustih. Zobje radule so podobni majhnim koščkom smirkovega papirja. Primerni so za rezanje rastlin, če polž uživa meso, pa so primerni za raztrganje mesa.
Veliko živali se prehranjuje s polži. Polže jedo tudi svetlolaske, kače, hrošči, ribe, žuželke, želve in ljudje. Polži se za obrambo zatečejo nazaj v svoje lupine.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je polž?
O: Polž je splošno ime za vrsto mehkužcev z zavito lupino.
V: Kako dolgo že obstajajo polži?
O: Fosili polžev segajo v obdobje karbona.
V: Kako dihajo kopenski polži in polžki?
O: Kopenski polži in polžki dihajo z nekakšnimi pljuči.
V: Katera je bila tradicionalna taksonomska skupina za kopenske polže?
O: Tradicionalna taksonomska skupina za kopenske polže je bila Pulmonata.
V: Ali je večina vrst polžev morskih ali kopenskih?
O: Večina vrst polžev je morskih, čeprav jih veliko najdemo tudi v sladkovodnih habitatih.
V: S čim se prehranjuje večina kopenskih polžev in polžev?
O: Večina kopenskih polžev je rastlinojedih, medtem ko se vodni polži običajno prehranjujejo z vsejedi ali plenilskimi mesojedci.
V: Katera je največja znana vrsta polža?
O: Največji je afriški polž, ki ima do 35 cm dolgo nogo.
