Polž (mehkužci): vrste, biologija, življenjski slog in zanimivosti

Polži (mehkužci): odkrijte 43.000+ vrst, biologijo, življenjski slog in zanimivosti — od kopenskih do morskih, prehrane, rekordov in evolucije.

Polž je skupno ime za raznolike skupine mehkužcev. Običajno s tem izrazom označujemo predvsem predstavnike z značilno zavito lupino, čeprav v bio‑pogovornem jeziku polž pogosto pomeni tudi druge sorodne skupine mehkužcev. Njihovi fosilni ostanki segajo v karbonsko obdobje, kar kaže na dolgo in raznoliko evolucijsko zgodovino.

Biologija in anatomija

Polži so anatomsko preprosti, a prilagojeni organizmi. Imajo različno oblikovano telo, kjer je najbolj izrazita mišičasta noga, s katero se plazejo. Velik del telesa pogosto zakriva zvita lupina, ki ščiti mehko telo pred plenilci in izsuševanjem. Nekateri vodni polži nimajo lupine ali imajo precej zmanjšano lupino.

Kopenski polži in polžki dihajo z nekakšnimi pljuči, ki so preoblikovana del telesne votline. V preteklosti so jih uvrščali v skupino Pulmonata. V tradicionalni taksonomiji je bil to dobro poznan red, vendar se je izkazalo, da so pulmonati polifiltrična skupina. To pomeni, da se je podoben način dihanja in življenjski slog razvil neodvisno v več različnih vejah — gre za primer konvergentne evolucije. Zaradi teh spoznanj izraz Pulmonata ni več uradna enota v sodobni biološki klasifikaciji.

Raznolikost in razširjenost

Večina znanih polžev so morski polži; morski habitat skriva več vrst in posameznikov kot kopenski in sladkovodni. Veliko vrst živi tudi v sladkovodnih habitatih, kjer so prilagojeni na življenje v jezerih, rekah in stoječih vodah. Kopenski polži naseljujejo vlažne gozdove, travnike, vrtove in skalne razpoke.

Življenjski slog in prehrana

Prehrana je pri polžih zelo raznolika:

• Večina kopenskih polžev je rastlinojedih in se prehranjuje z listjem, mahom, algami ter razpadlim rastlinskim materialom.
• Vodnim polžem so pogoste vsejede ali pa so plenilski mesojedci, ki lovijo manjše organizme ali strgajo biofilm z ostrimi strukturami ustnega organa (radula).

Radula je zobata struktura, ki deluje kot raspasta jezikava plošča in omogoča pritrgavanje in drobljenje hrane. Gibanje polžev poteka s pomočjo valovanja mišičnih kontrakcij na spodnji strani noge, pogosto v kombinaciji z izločanjem sluzi, ki zmanjšuje trenje.

Razmnoževanje

Večina kopenskih polžev so hermafroditi — posameznik ima tako moške kot ženske spolne organe. Nekatere vrste se križajo z drugim osebkom, pri čemer si izmenjajo semenčice, druge pa lahko v nekaterih razmerah tudi samooprašujejo. Vodni polži imajo različne strategije: nekateri izločajo ikre ali ličinke v vodo, drugi izvalijo jajčeca na trdno podlago.

Pomen za človeka

Polži igrajo različno vlogo v življenju ljudi. V številnih državah so kulinarična poslastica; v Franciji jih poznajo kot escargots, pri čemer se pogosto pripravijo s česnovo in zeliščno masleno omako. Poleg prehranske uporabe imajo polži tudi gospodarsko in znanstveno vrednost — nekatere vrste so škodljive za kmetijstvo, ker uničujejo pridelke, druge pa so predmet raziskav o ekologiji, parazitolški povezavah in razvoju lupin.

Zanimivosti in rekordi

Med zanimivostmi so tudi ekstravagantni rekordi:

• Največji polž kopenskih območij je afriški velikan, pogosto imenovan velikanski afriški polž (vrste kalužijo v rodu Achatina), pri katerem je lahko lupina in noga zelo veliki — noga dosega dolžine do približno 35 cm pri odraslih primerkih.
• Hitrost gibanja polžev je počasi znana: eden izmed hitrejših kopenskih polžev je Helix aspersa, ki lahko doseže približno 0,047 km/h, kar je za polža razmeroma hitro.
• Na svetu poznamo na tisoče vrst polžev — v poročilih se pogosto navaja več kot 43 000 opisanih vrst, medtem ko taksonomske revizije in odkrivanje novih vrst to število nenehno spreminjajo.

Ohranjanje in grožnje

Mnogo vrst polžev je ogroženih zaradi izgube habitata, onesnaževanja, invazivnih vrst in podnebnih sprememb. Hkrati so nekatere vrste sami invazivni škodljivci, ki ogrožajo lokalno biodiverziteto in kmetijske pridelke. Ohranjanje naravnih habitatov, nadzor invazivnih vrst in raziskave o ekologiji polžev so ključni za zaščito ranljivih vrst.

Polži so v biologiji in ekologiji pomembna skupina, ker sodelujejo pri razgradnji organske snovi, predstavljajo hrano številnim plenilcem ter vplivajo na strukturo tal in rastlinskih skupnosti. Zaradi svoje raznolikosti in prilagodljivosti ostajajo predmet zanimanja tako biologov kot ljubiteljev narave.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je polž?

V: Kako dolgo že obstajajo polži?

V: Kako dihajo kopenski polži in polžki?

V: Katera je bila tradicionalna taksonomska skupina za kopenske polže?

V: Ali je večina vrst polžev morskih ali kopenskih?

V: S čim se prehranjuje večina kopenskih polžev in polžev?

V: Katera je največja znana vrsta polža?

Išči po črki