Helix: rod kopenskih pljučnih polžev — evropski vrtni in užitni polži

Odkrijte rod Helix — evropski vrtni in užitni polži (Helix aspersa, H. pomatia): biologija, vedenje, škodljivost in uporaba v kulinariki.

Helix je rod velikih kopenskih polžev, ki dihajo zrak, kopenskih pljučnih polžev.

Rod Helix je znan od oligocena dalje. Ta rod je doma v Evropi in na območjih okoli Sredozemskega morja.

Najbolj znani vrsti sta Helix aspersa, navadni ali rjavi vrtni polž, in Helix pomatia, rimski polž, burgundski polž ali užitni polž. H. pomatia in nekatere druge vrste se jedo kot eskarpote.

Polži Helix so bili razširjeni po vsem svetu, kjer so nekateri, zlasti H. aspersa, postali vrtni škodljivci.

Polži tega rodu med parjenjem ustvarjajo in uporabljajo ljubezenske puščice.

Polži Helix imajo raje hladno in vlažno okolje, saj se zlahka izsušijo. Polži so najbolj aktivni ponoči in po deževju. V neugodnih razmerah polž ostane v svoji lupini, običajno pod skalami ali drugimi skrivališči, da ga plenilci ne bi odkrili. V suhem podnebju se polži naravno zbirajo v bližini vodnih virov, vključno z umetnimi viri, kot so odtoki odpadne vode iz klimatskih naprav.

Navadni vrtni polž (Helix aspersa) je rastlinojed. Ti polži lahko prebavijo večino rastlin, vključno s korenjem in solato. Imajo tudi specializirano gojišče simbiotskih bakterij, ki jim pomagajo pri prebavi, zlasti z razgradnjo polisaharida celuloze v preproste sladkorje.

Zgradba in velikost

Polži rodu Helix imajo običajno kroglo podobno, zavito lupino, ki jih varuje pred izsušitvijo in plenilci. Lupina je lahko različnih barv in vzorcev — od enobarvnih do progastih — kar je značilno za posamezne vrste in populacije. Velikost se razlikuje: H. pomatia je večja in lahko doseže premer lupine približno 30–50 mm, medtem ko so vrste, kot je H. aspersa, običajno nekoliko manjše (približno 20–40 mm). Življenjska doba pri večjih vrstah lahko znaša več let (včasih 5–10 ali več), pri manjših vrstah pa je pogosto krajša.

Razmnoževanje in vedenje

Polži Helix so hermafroditi — vsaka jedinka ima moške in ženske spolne organe — vendar se običajno križajo z drugimi polži. Parjenje je lahko zapleteno in dolgotrajno; značilen element je uporaba kalcijevih ali apnenčastih "ljubezenskih puščic" (love darts), ki jih en polž izstreli v drugega pred izmenjavo sperme. Po oploditvi polži izležejo gnezdo z več jošči (jajčec), velikost snopa in inkubacijska doba sta odvisni od vrste in okolja — v toplih pogojih jajčeca izlegajo hitreje.

Prehrana in prebava

Poleg tipične rastlinske hrane (listi, sadje, mladi poganjki) imajo polži Helix osebno prilagoditve za strganje hrane z radulo (ozko, graščeno "jezikasto" strukturo). Simbiotske bakterije v prebavnem traktu pomagajo razgrajevati kompleksne rastlinske snovi, kot je celuloza, zaradi česar lahko prebavijo širok nabor rastlinskih delov.

Habitat, vedenje in obrambe

Polži iščejo hladna, vlažna zatočišča — listna opada, kamnine, podrast — in so najbolj aktivni ponoči ali po padavinah. V vročih in sušnih obdobjih oblikujejo epifragmo (posušeno sluzasto zaporo) na odprtini lupine ter izstopijo v stanje s katerim zmanjšajo presnovo (estivacija). V hladnem vremenu mnoge vrste prezimijo v lupini ali v tleh.

Plenilci in bolezni

Plenijo jih različne ptice (npr. drozdovke), sesalci (ježki, polhi), plazilci in nekateri žuželki (npr. hrošči iz družin Carabidae). Polži so tudi dovzetni za parazite in bolezni, ki lahko vplivajo na populacije, zlasti v gosto poseljenih habitatih ali pri telogencih.

Razmerje s človekom

• Kmetijstvo in vrtnarjenje: nekatere vrste, predvsem H. aspersa (sodobno pogosto imenovana tudi Cornu aspersum), so znane kot škodljivci, saj lahko poškodujejo pridelke in okrasne rastline.
• Prehrana in kmetijstvo: H. pomatia in druge vrste se uživajo kot eskarpoti; obstaja tudi komercialna reje (helicikultura) za namen trženja užitnih polžev.
• Upravljanje in varstvo: v nekaterih državah je lov na H. pomatia reguliran ali prepovedan zaradi prekomernega pobiranja. Za zatiranje škodljivih vrst se uporabljajo mehanske metode (ročni pobir), fizične ovire, pastmi in varnejši vabi (npr. železov fosfat) namesto toksičnih gastrocidov.
• Okoljski pomen: polži so sestavni del kopenskih ekosistemov — sodelujejo pri razgradnji organske snovi in so pomemben vir hrane za druge živali. Zaradi občutljivosti na okoljske spremembe jih včasih uporabljamo kot bioindikatorje kakovosti habitata.

Taksonomija in razširjenost

Rod Helix obsega več vrst, pri čemer je zgodovina taksonomije kompleksna: nekatere vrste so bile premaknjene v druge rode, sinonimija in regionalne različice pa še naprej motrijo raziskave. Večina vrst je avtohtona Evrope in območij okoli Sredozemlja, vendar so nekatere vrste razširjene globalno s človekovo pomočjo, kar jih je povsod naredilo invazivne ali problematične v vrtovih in na kmetijskih površinah.

Nasveti za vrtičkarje

• Ročno pobiranje po deževju ali zjutraj je učinkovito pri manjših populacijah.
• Redno odstranjevanje skrivašč (skale, lesene deske) zmanjša število polžev.
• Uporaba pasti in varnih vab (npr. železov fosfat) je manj škodljiva za druge živali kot starejše kemične metode.
• Za zaščito želod vrste, ki so zaščitene v vaši državi, preverite lokalne predpise preden pobirate polže za hrano.

Ta povzetek dopolnjuje osnovne informacije o rodu Helix, njegovem življenjskem slogu, pomenu za človeka in nasvetih za sožitje ali upravljanje v okolju. Za natančnejše podatke o posameznih vrstah (razširjenost, velikost, zakonodaja) je priporočljivo preveriti strokovne vire ali lokalne naravovarstvene smernice.

Vprašanja in odgovori

V: Kateri je rod velikih kopenskih polžev, ki dihajo zrak?

V: Kje so doma polži Helix?

V: Kateri so primeri vrst iz tega rodu?

V: Kako se polži tega rodu parijo?

V: Kakšno okolje imajo najraje?

V: Kdaj so ta bitja najbolj aktivna?

Išči po črki