Polž
Polž je splošen izraz za mehkužca, ki nima lupine ali ima le majhno notranjo lupino.
Polži spadajo v več različnih družin, med katerimi so tudi polži s školjkami. Polži so polži z zavito lupino, ki je dovolj velika, da se žival lahko potegne nazaj v notranjost. Družine kopenskih polžev si kljub podobnemu videzu niso zelo sorodne. Vrsta polžev brez lupine je primer konvergentne evolucije, zato kategorija "polž" ni taksonomska kategorija.
Ime "polž" se uporablja za kopenske polže, ki dihajo z zrakom, medtem ko so morske oblike običajno znane kot morski polži. Kopenski polži, katerih lupina je premajhna, da bi skrivala telo, se včasih imenujejo polsluzaki.
Deli telesa in obnašanje
Tako kot kopenski polži ima večina polžev na glavi štiri "tipalke" ali lovke. Zgornja dva ("optična tipala") vidita svetlobo in imata na koncu očesne točke, spodnja dva ("čutna tipala") pa se uporabljata za vohanje. Čutini sta zložljivi in se lahko ob izgubi ponovno razvijeta.
Na vrhu polža, za glavo, je del telesa, ki se imenuje plašč, pod njim pa sta genitalna odprtina in anus. Na eni strani plašča (skoraj vedno na desni) je dihalna odprtina, ki je dobro vidna, ko je odprta, in težko vidna, ko je zaprta. V notranjosti plašča je pri nekaterih vrstah zelo majhna, ploščata lupina.
Spodnji del polža se imenuje "noga". Tako kot drugi polži se tudi polž premika z ritmičnimi valovi krčenja mišic na spodnjem delu noge. Hkrati izloča plast sluzi, po kateri potuje in ki pomaga preprečevati poškodbe stopala. Okoli roba stopala je "rob stopala".
Nekatere vrste polžev v krajih z mrzlimi zimami pozimi prezimijo pod zemljo, pri drugih vrstah pa odrasli osebki umrejo jeseni.
Deli telesa polža
