Polž (mehkužec brez lupine): opredelitev, vrste in ekologija

Spoznajte polže brez lupine: opredelitev, vrste, ekologija, prilagoditve in vloga v naravnem okolju — zanimiv vodnik o konvergentni evoluciji.

Polž je splošen izraz za mehkužca, ki nima lupine ali ima le majhno notranjo lupino.

Polži spadajo v več različnih družin, med katerimi so tudi polži s školjkami. Polži so polži z zavito lupino, ki je dovolj velika, da se žival lahko potegne nazaj v notranjost. Družine kopenskih polžev si kljub podobnemu videzu niso zelo sorodne. Vrsta polžev brez lupine je primer konvergentne evolucije, zato kategorija "polž" ni taksonomska kategorija.

Ime "polž" se uporablja za kopenske polže, ki dihajo z zrakom, medtem ko so morske oblike običajno znane kot morski polži. Kopenski polži, katerih lupina je premajhna, da bi skrivala telo, se včasih imenujejo polsluzaki.

Zgradba in osnovne značilnosti

Polži brez vidne zunanje lupine so pogosto sekundarno brezlupinski — to pomeni, da so njihovi predniki imeli lupino, ki se je skozi evolucijo zmanjšala ali izgubila. Kljub pomanjkanju zunanje lupine imajo mnogi notranje ali delno razvite kalcijeve strukture. Glavni deli telesa so:

• glava z očmi in tipalnicami (antenami), ki služijo za orientacijo in zaznavanje hrane,
• stopalo, mišičasta podaljšana plošča, s katero se plazijo ali plavajo, pogosto z izločanjem sluzi,
• musskulaturna masa in notranji organi, vključno s prebavili, dihalnim sistemom in reproduktivnimi organi.

Vrste in taksonomska raznolikost

Polži brez zunanje lupine vključujejo različne skupine, ki niso nujno tesno sorodne taksonomsko, kar je primer konvergentne evolucije. Glavne življenjske oblike so:

• Kopenski polži — dihajo z zrakom, pogosto imajo zmanjšano lupino ali povsem nimajo lupine (npr. nekateri golosluzaki).
• Sladkovodni polži — živijo v rekah, jezerih in potokih; nekateri imajo notranjo lupino.
• Morski polži — zelo raznoliki: vključujejo goloživeče nagi polže (nudibranhe), muskulne vrste s skrito lupino in druge oblike z različno stopnjo zaščite.

Ekologija in vloga v ekosistemu

Polži brez lupine zavzemajo pomembne niše v naravi. Njihove vloge vključujejo:

• razgrajevanje organske snovi in kroženje hranil (mnoge vrste so detritivori),
• rastlinojede vrste uravnavajo rast alg in makrofitov,
• predatorji — nekateri goli morski polži so plenilci ali specializirani nabiralci, ki nadzirajo populacije drugih nevretenčarjev,
• hrana za ptice, sesalce, ribe in druge nevretenčarje.

Obnašanje, prehrana in obramba

Večina kopenskih in sladkovodnih polžev se premika počasi s pomočjo ritmičnih kontrakcij mišičnega stopala in izločanja sluzi. Prehranjujejo se z rastlinsko snovjo, algami ali razkrojenimi ostanki; nekatere morske vrste pa so dravci, strupeni ali specializirani plenilci. Obrambne strategije vključujejo kamuflažo, odpoved lupini z razvojem drugih zaščitnih mehanizmov (npr. kemična obramba pri nekaterih nudibranih) in skrivanje v sluzastih izločkih ali med rastlinjem.

Razmnoževanje in življenjski cikel

Veliko vrst polžev je hermafroditnih (posamezniki imajo obe spolni strukturi), vendar se običajno klasično razmnožujejo s križnim oploditvijo. Nekateri polži izležejo jajčne valje, iz katerih se izležejo mladi, pri nekaterih morskih vrstah pa obstaja planktonska ličinska faza, ki prispeva k razširjanju vrst. Hitrost rasti in življenjska doba se razlikujeta glede na vrsto in okolje — od nekaj mesecev pri majhnih vrstah do več let pri večjih polžih.

Nevarnosti, grožnje in varstvo

Glavne grožnje polžem vključujejo izgubo življenjskega prostora (urbana gradnja, kmetijstvo), onesnaževanje (kemikalije, eutrofikacija), invazivni predatori in podnebne spremembe, ki vplivajo predvsem na morske vrste (npr. zakisljevanje morja). Nekatere vrste so lokalno ogrožene in potrebujejo varstvene ukrepe, medtem ko so druge zelo odporne in se širijo kot invazivne vrste.

Človek in polži

Polži brez lupine so zanimivi za znanstveno raziskovanje (ekologija, kemija obrambnih snovi, evolucija). Nekatere barvite vrste nudibranov so priljubljene v akvaristiki, kar lahko vodi tudi v prekomeren nabir. Prihodki in izobraževanje o pomenu teh živali lahko spodbudijo varstvene ukrepe.

Kaj si zapomniti

• Polž ni enotna taksonomska skupina, ampak splošno ime za mehkužce brez ali z zmanjšano lupino.
• Obstajajo kopenski, sladkovodni in morski predstavniki z veliko raznolikostjo v obliki, vedenju in ekologiji.
• Polži igrajo pomembno vlogo v ekosistemih, hkrati pa so izpostavljeni številnim antropogenim pritiskom.

Deli telesa in obnašanje

Tako kot kopenski polži ima večina polžev na glavi štiri "tipalke" ali lovke. Zgornja dva ("optična tipala") vidita svetlobo in imata na koncu očesne točke, spodnja dva ("čutna tipala") pa se uporabljata za vohanje. Čutini sta zložljivi in se lahko ob izgubi ponovno razvijeta.

Na vrhu polža, za glavo, je del telesa, ki se imenuje plašč, pod njim pa sta genitalna odprtina in anus. Na eni strani plašča (skoraj vedno na desni) je dihalna odprtina, ki je dobro vidna, ko je odprta, in težko vidna, ko je zaprta. V notranjosti plašča je pri nekaterih vrstah zelo majhna, ploščata lupina.

Spodnji del polža se imenuje "noga". Tako kot drugi polži se tudi polž premika z ritmičnimi valovi krčenja mišic na spodnjem delu noge. Hkrati izloča plast sluzi, po kateri potuje in ki pomaga preprečevati poškodbe stopala. Okoli roba stopala je "rob stopala".

Nekatere vrste polžev v krajih z mrzlimi zimami pozimi prezimijo pod zemljo, pri drugih vrstah pa odrasli osebki umrejo jeseni.

Deli telesa polža

Išči po črki