Gre za poklon (rima se z "zdaj").

Za uporabo loka (rima se z 'no') v glasbi glej lok (glasba).

Uklon ali poklon pomeni prikloniti se. Pri poklonu oseba nagne telo naprej od pasu, da bi pozdravila drugega ali izkazala spoštovanje. Poklon je lahko hiter priklon glave ali pa zelo globok poklon iz pasu. Način poklona in situacije, v katerih se ljudje poklanjajo, se močno razlikujejo med kulturami.

Vrste in pomen poklona

Poklon je bil prvotno gesta, ki je izražala globoko spoštovanje. V sodobnih evropskih kulturah se pokloni pojavijo predvsem v formalnih okoliščinah, na primer ob srečanju s kraljico ali zelo pomembnimi osebami. V manj formalnih situacijah se običajno uporabi stisk roke ali prikimavanje.

V preteklosti so se na kraljevih dvorih izvajali zelo formalni moški pokloni: moški so se "priklonili in poškropili" — pri tem so se poklonili, medtem ko so umaknili desno nogo in rahlo podrgnili tla. Moški so pogosto držali levo roko čez pas. Iz tega izvira tudi izraz "poklon in strganje", ki se danes uporablja v prenesenem pomenu za pretirano ali hinavsko vljudnost. Takšni zelo globoki pokloni so redki in imenovali so jih tudi "nagovor spoštovanja" (izraz, ki poudarja globoko spoštovanje).

Tradicionalno so moški izvajali globoke poklone, medtem ko so ženske pogosto opravile lažji priklon ali poklon prilagojen družbenim normam (npr. priklon, ki vključuje nekoliko drugačno držo). Razlike med spoloma so bile močne v preteklosti, v sodobnem času pa se ti običaji razlikujejo glede na kulturo in priložnost.

Poklon v sodobni zahodni kulturi

V Evropi in na zahodu se poklon pogosto povezuje s predstavo: izvajalec se po koncu nastopa prikloni kot zahvala občinstvu, ki je nagradilo nastop z aplavzom. Uklonijo se tako moški kot ženske, pri čemer imajo različne vrste nastopov svoje običaje (npr. plesišče, balet ipd.).

V krščanskem bogoslužju verniki v cerkvah pogosto priklanjajo glavo ali se priklonijo pred oltarjem kot izraz spoštovanja do Jezusa ali svetih predmetov.

Borilne veščine in rituali

V nekaterih veščinah, kot je judo in drugih borilnih veščinah, se tekmovalca (ali praktiki) poklonita drug drugemu ter učitelju pred in po vadbi ali dvoboju. S tem pokažeta spoštovanje, priznavanje pravil in fair play.

Poklon na Japonskem: pravila in običaji

V azijskih kulturah je priklanjanje pogostejše kot na Zahodu; še posebej izstopa na Japonskem. Japonci — moški in ženske — se pogosto priklanjajo ob pozdravih, poslovilih, opravičilih, zahvalah ali kadar želijo pokazati ponižnost. V japonski kulturi obstajajo različne stopnje poklona, zato je pomembno poznati primeren način glede na okoliščine.

  • Neformalni poklon (približno 15°) — kratek priklon glave ali zgornjega dela telesa; primeren pri neformalnih pozdravih med prijatelji in znanci.
  • Srednje formalen poklon (približno 30°) — uporablja se v poslovnih okoljih ali pri vljudnih pozdravih.
  • Formalen poklon (približno 45°) — globlji priklon, uporabljen pri opravičilih, pri izkazovanju velikega spoštovanja ali v svečanih primerih.
  • Zelo globok poklon (približno 90°) — redko in zelo formalen, uporablja se pri izjemnem spoštovanju ali globokem opravičilu.

Pri poklonu naj bo hrbet raven (od glave do bokov). Moški običajno držijo roke ob strani, ženske pa pogosto položijo eno roko prek druge spredaj. Trajanje poklona je pomembno: običajno naj bi trajal nekaj sekund — pogosto se navaja približno osem sekund razdeljenih npr. na tri sekunde za spuščanje, eno sekundo zadržanja in štiri sekunde za dvig — vendar se natančno trajanje razlikuje glede na situacijo in stopnjo formalnosti.

V japonskem bontonu je pomembno tudi razmerje moči in spoštovanja: oseba z nižjim položajem se običajno pokloni globlje ali dlje kot oseba z višjim položajem. V poslovnih okoljih se pogosto kombinirata rahla priklona in stisk roke, saj mednarodni bonton uvaja tudi zahodne navade.

Japonske matere pogosto nosijo svoje otroke na hrbtu, tako da se otroci naučijo osnovnih oblik poklona že zelo zgodaj. V šolah se učenci in učitelji poklanjajo drug drugemu kot znak spoštovanja in reda. V domačem vzgojnem okolju in v šoli se poudarja, da imajo pomembnejše ali starejše osebe pogosto prednost pri prejemanju globljih poklonov.

Sodobne spremembe in praktični nasveti

Globalizacija in medkulturni stiki so vplivali na rabo poklona: v poslovnih odnosih se pogosto srečamo s kombinacijo priklona in stiskom roke, v neformalnih primerih pa je včasih primeren le rahel prikim ali nasmeh. Kljub temu spoštovanje do pravil lokalnega bontona ostaja pomembno — če niste prepričani, opazujte druge ali sledite primerom lokalnih sogovornikov.

Praktični nasveti:

  • Če ste na Japonskem ali v zelo formalnem azijskem okolju, raje izberite manjše in bolj previdne poklone, dokler ne razumete stopnje formalnosti.
  • V poslovnem kontekstu postavite poudarek na primernost: krajši, nižji poklon za enakovredne partnerje; globlji in daljši poklon za osebe višjega položaja ali pri opravičilih.
  • V verskih ali ritualnih okoljih (npr. v cerkvi ali pri vadbi borilnih veščin) sledite običajem znotraj skupnosti in navodilom voditelja.

Poklon je torej univerzalna gesta spoštovanja z različnimi oblikami in pomenom, ki se spreminjajo glede na kulturo, zgodovinski kontekst in situacijo. Razumevanje lokalnih pravil priklanjanja pomaga pri komunikaciji, izkazovanju spoštovanja in izogibanju nesporazumom.