Uklon
Gre za poklon (rima se z "zdaj").
Za uporabo loka (rima se z 'no') v glasbi glej lok (glasba).
Uklon pomeni: prikloniti se. Pri poklonu gre za to, da oseba nagne svoje telo od pasu naprej, da bi nekoga pozdravila ali mu izkazala spoštovanje. Poklon je včasih le hiter priklon glave, lahko pa je tudi zelo globok poklon od pasu. Natančen način poklona in situacije, v katerih se ljudje poklanjajo, se med različnimi kulturami zelo razlikujejo.
Poklon je bil prvotno gesta (gib telesa), ki je izražala globoko spoštovanje do nekoga. V evropskih kulturah se danes pokloni le v zelo formalnih situacijah, npr. ob srečanju s kraljico ali zelo visokim in pomembnim človekom.
V evropski zgodovini je bilo priklanjanje običajno na kraljevih dvorih. Od moških se je pričakovalo, da se bodo "priklonili in poškropili". To je pomenilo, da so se poklonili in hkrati umaknili desno nogo, tako da je ta strgala tla. Moški je pri tem držal levo roko čez pas. Zato še vedno govorimo o "poklonu in strganju", kar pomeni, da se nekdo zelo hinavsko trudi biti po nepotrebnem vljuden. Tovrstni globoki poklon, ki ga danes nikoli ne uporabljamo, včasih imenujemo "spoštovanje" (beseda, ki pomeni: "globoko spoštovanje").
Klanjanje so izvajali le moški. Ženske so v znak spoštovanja vedno naredile poklon.
Danes se v evropskih kulturah priklanjajo predvsem na predstavah. Ko ljudje ploskajo (ploskajo z rokami) po predstavi, na primer po koncertu ali v gledališču, se izvajalec prikloni. To je kot zahvala občinstvu, ki se mu je zahvalilo s ploskanjem. Uklonijo se tako moški kot ženske (čeprav se baletne plesalke priklanjajo).
Pri krščanskem bogoslužju se ljudje v cerkvah poklonijo oltarju, da bi izkazali spoštovanje Jezusu.
Obstajajo tudi druge posebne priložnosti, ob katerih se ljudje priklonijo. Pri judu in nekaterih drugih borilnih veščinah se tekmovalca (človeka, ki se bosta borila) priklonita drug drugemu, da bi pokazala, da se spoštujeta in da bosta spoštovala pravila igre.
V nekaterih azijskih kulturah je priklanjanje veliko bolj razširjeno kot na Zahodu. Še posebej pomembno je na Japonskem. Japonci - tako moški kot ženske - se veliko časa priklanjajo. Poklonijo se, ko se pozdravljajo, se poslovijo, se opravičijo, se zahvalijo ali pokažejo, da niso tako pomembni kot oseba, ki se ji priklanjajo. Obstajajo različne stopnje poklona in v japonski kulturi je zelo pomembno, da poznate pravilen način poklona ob različnih priložnostih. Poklon za 15 stopinj je zelo neformalen, poklon za 45 stopinj pa zelo formalen. Pri tem je hrbet (od glave do bokov) raven. Moški imajo roke ob strani, ženske pa eno roko prek druge pred telesom. Običajno naj bi poklon trajal osem minut: tri za spust, eno za premor in štiri za vrnitev v pokončen položaj. Če se nekdo prikloni malo dlje kot druga oseba, se lahko ta oseba ponovno prikloni, nato se ponovno prikloni tudi druga oseba in to se lahko ponovi večkrat. Japonske matere nosijo svoje otroke na hrbtu, tako da se otroci naučijo poklona, še preden znajo govoriti. Učenci in učitelji v šoli se priklanjajo drug drugemu. Bolj ko je nekdo pomemben, globlje se mora pokloniti drugi osebi.
Lok, 19. stoletje
Ženska se prikloni, da bi se dotaknila moških nog, 16. stoletje, Indija
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je poklon?
O: Klanjanje pomeni, da se oseba od pasu naprej nagne s telesom, da bi nekoga pozdravila ali mu izkazala spoštovanje. Lahko gre za hiter priklon glave ali zelo globok poklon od pasu.
V: V katerih primerih se ljudje priklanjajo?
O: Natančen način poklona in situacije, v katerih se ljudje poklanjajo, se med različnimi kulturami zelo razlikujejo. V evropskih kulturah se običajno pokloni le v zelo formalnih situacijah, na primer ob srečanju s pomembno osebo, na primer s člani kraljeve družine. V nekaterih azijskih kulturah je priklanjanje veliko bolj pogosto kot na Zahodu in je še posebej pomembno na Japonskem, kjer se ljudje priklanjajo, da bi se pozdravili, poslovili, opravičili, zahvalili ali pokazali, da niso tako pomembni kot oseba, ki se ji priklanjajo.
V: Kako je nastalo priklanjanje?
O: Poklon je bil prvotno gesta, ki je izražala globoko spoštovanje do nekoga. V evropski zgodovini je bil običajen na kraljevih dvorih, od moških pa se je pričakovalo, da se "priklonijo in skregajo" tako, da desno nogo potegnejo nazaj, da se ta skrega s tlemi, medtem ko levo roko držijo čez pas.
V: Ali se moški in ženske pri poklonu razlikujeta?
O: Moški se tradicionalno globoko priklonijo, medtem ko se ženske namesto tega poklonijo s kretnjo. Danes se lahko tako moški kot ženske poklonijo po nastopih, kot so koncerti ali gledališke predstave, vendar se baletne plesalke še vedno priklonijo namesto polnega poklona.
V: Ali obstajajo kakšne posebne priložnosti, ob katerih se lahko ljudje priklonijo?
O: Da - pri judu in nekaterih drugih borilnih veščinah se tekmovalci običajno poklonijo drug drugemu, preden se začnejo boriti; kristjani se lahko včasih poklonijo tudi med bogoslužjem; japonske matere pogosto nosijo dojenčke na hrbtu, tako da se otroci naučijo pravilnega poklona, še preden znajo govoriti; učenci in učitelji v šoli si lahko med seboj izmenjajo poklone, odvisno od tega, kdo ima v šolskem sistemu višji status.
V: Kako dolgo je treba držati telo med tradicionalnim japonskim poklonom?
O: Tipičen poklon v japonskem slogu naj bi trajal približno osem korakov - trije dol, en premor in nato štirje nazaj pokonci - čeprav je običajno, da če se katera od strani pokloni dlje, ta postopek večkrat ponovita, dokler obe strani ne končata s poklonom vsakič enako dolgo.
