Gabon - država v Afriki: osnovni podatki, Libreville in zgodovina

Gabonska republika ali Gabon je država v Afriki. Nahaja se na ekvatorju. Meji na Ekvatorialno Gvinejo, Kamerun in Republiko Kongo. Glavno mesto je Libreville, ki je tudi največje mesto v državi. Gabon ima površino skoraj 270.000 kvadratnih kilometrov (100.000 kvadratnih milj). V Gabonu živi 1,5 milijona ljudi.

Gabon je bil francoska kolonija. Nova država je postal 17. avgusta 1960. Od leta 1960 je imela država le tri predsednike. Sprva je vladala enopartijska oblast. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je država prešla na večstrankarsko vlado.

Gabon je ena najbogatejših držav podsaharske Afrike. Ima četrti najvišji indeks razvitosti in tretji najvišji BDP na prebivalca (PPP) v regiji. Gabon ima visoko stopnjo dohodkovne neenakosti, v državi pa je precej revščine.

Geografija in podnebje

Gabon leži ob Atlantiku z široko obalno ravnico, ki se znotraj države prehaja v gore in gosto deževno tropsko gozdno pokrajino. Velik del ozemlja pokriva deževni gozd, ki je pomemben zaradi biotske raznovrstnosti in ogljičnega zajema. Klima je pretežno ekvatorialna: toplo in vlažno skozi večji del leta, z izrazitimi deževnimi obdobji, zlasti ob obali in v osrednjem delu države.

Prebivalstvo in jeziki

Prebivalstvo Gabona je etnično mešano, z večimi bantuskimi skupinami, med katerimi so največji Fang, Myene, Punu, Teke in drugi. Uradni jezik je francoščina, ki se uporablja v upravi, izobraževanju in medijih, hkrati pa se široko govorijo številni lokalni jeziki. Večino prebivalstva tvorijo kristjani, prisotni pa so tudi muslimani in verniki tradicionalnih religij.

Gospodarstvo

Gabon ima gospodarstvo, močno odvisno od naravnih virov. Glavni viri prihodkov so:

• nafta – dolgo časa glavni izvor državnih prihodkov in izvoza;
• lesarstvo – izvoz tropskega lesa;
• rudarstvo – zlasti mangan in druge kovine;
• kmetijstvo – manj razvita panoga, namenjena predvsem domači porabi.

Kljub visokemu BDP na prebivalca po merilih regije so prihodki zelo neenakomerno razporejeni. Vlada si prizadeva za razpršitev gospodarstva, spodbujanje naložb v infrastrukturo, turizem in trajnostno rabo gozdov ter surovin.

Politika in sodobna zgodovina

Po neodvisnosti leta 1960 je Gabon dolgo časa zaznamovala stabilnost oblasti, vendar tudi omejena politična pluralnost. V obdobju od neodvisnosti do začetka 21. stoletja so bili med najbolj znanimi voditelji:

• Léon M'ba (prvi predsednik po neodvisnosti, 1960–1967);
• Omar Bongo Ondimba (dolgoletni predsednik, 1967–2009);
• Ali Bongo Ondimba (2009–2023).

Avgusta 2023 so vojaški poveljniki odstavili predsednika Alija Bonga in ustanovili prehodno vlado, katere voditelj je postal general Brice Oligui Nguema. Dogodki so sprožili razprave o prihodnosti demokracije in upravljanja naravnih virov v državi.

Narava, varstvo in turizem

Gabon je znan po bogati biodiverziteti: doma so velikanske populacije gozdnih slonov, goril, šimpanzov, številnih ptic in redkih rastlinskih vrst. Leta 2002 je država razglasila mrežo narodnih parkov z namenom zaščite teh habitatov; parkov je več deset, skupaj pa zajemajo več kot 10 % ozemlja države. Narodni parki, kot so Lopé, Ivindo in Loango, privabljajo obiskovalce, ki jih zanima opazovanje divjih živali, ekoturizem in raziskovanje deževnega gozda ter obale.

Libreville

Libreville je politično, gospodarsko in kulturno središče Gabona. Mesto leži ob zalivu in ima pristanišče, ki je pomembno za izvoz nafte in drugih surovin. Libreville gosti večino univerz in upravnih institucij ter je tudi glavno vozlišče za promet in storitve v državi.

Kratek zgodovinski pregled

Pred kolonialno dobo so območje naseljevali ljudje iz skupin Bantu. V 15. in 16. stoletju so obalne dele raziskovali portugalci in drugi evropski pomorščaki; od 19. stoletja naprej se je okrepil francoski vpliv. Libreville je bil ustanovljen kot naselje za osvobojene sužnje, kasneje pa je Gabon postal del Francoske Ekvatorialne Afrike. Po drugi svetovni vojni so se začele politike, ki so vodile k avtonomiji in končno neodvisnosti 17. avgusta 1960.

Izzivi in priložnosti

Med glavne izzive Gabona sodijo zmanjšanje odvisnosti od nafte, boj proti revščini in neenakosti, izboljšanje dostopa do javnih storitev (zdravstvo, izobraževanje) in trajnostno upravljanje gozdov ter biotske raznovrstnosti. Hkrati država razpolaga s pomembnimi naravnimi viri, nizko poseljenostjo in potencialom za razvoj ekoturizma in predelovalne industrije, kar predstavlja priložnost za dolgoročno rast in razvoj.

Geografija

Gabon leži na atlantski obali osrednje Afrike. Leži na ekvatorju. Gabon ima na splošno ekvatorialno podnebje. Deževni gozdovi pokrivajo 85 % države. V državi so tri različne regije: obalne ravnice (od 20 do 300 km od obale oceana), gore (gorovje Cristal severovzhodno od Librevilla, masiv Chaillu v središču države, ki se na višini 1575 m konča z goro Mont Iboundji) in savana na vzhodu države. Obalne ravnice tvorijo velik del ekoregije atlantskih ekvatorialnih obalnih gozdov Svetovnega sklada za naravo in vsebujejo območja srednjeafriških mangrov, zlasti v ustju reke Muni na meji z Ekvatorialno Gvinejo.

Največja gabonska reka je Ogooué, ki je dolga 1200 km. Gabon ima tri kraška območja, kjer je v dolomitnih in apnenčastih kamninah na stotine jam. Nekatere od teh jam so Grotte du Lastoursville, Grotte du Lebamba, Grotte du Bongolo in Grotte du Kessipougou. Številne jame še niso bile raziskane. Poleti 2008 je jame obiskala ekspedicija National Geographic in jih dokumentirala (spletna stran ekspedicije).

Kongou pade

Vprašanja in odgovori

V: Katera je prestolnica Gabona?

V: Koliko ljudi živi v Gabonu?

V: Kdaj je Gabon postal nova država?

V: Kakšno vlado ima Gabon?

V: Kateri so nekateri gospodarski kazalniki za Gabon?

V: Kje se geografsko nahaja Gabon?

Išči po črki