Kwame Nkrumah (1909–1972): prvi predsednik Gane in panafriški vodja

Dr. Kwame Nkrumah (rojen kot Francis Nwia-Kofi Ngonloma, 21. september 1909 – 27. april 1972) je bil afriški politični voditelj, najbolj znan kot prvi predsednik vlade in pozneje predsednik Gane. Bil je osrednja osebnost ganskega boja za neodvisnost in eden najbolj prepoznavnih zagovornikov ideje o združeni Afriki ter pan-afriškem gibanju. Po dolgi organizacijski in politični kampanji za neodvisnost, ki je vključila množične proteste in volilne zmage njegove stranke, je Nkrumah 6. marca 1957 postal vodja države, ko je Gana uradno pridobila neodvisnost izpod britanske oblasti.

Nkrumah se je rodil kot Francis Nwia-Kofi Ngonloma v vasi Nkroful na takratni Zlati obali (britanska kolonija, kasneje Gana). Njegov oče je bil zlatar Kofi Ngonloma, mati pa prodajalka Elizabeth Nyaniba, ki je bila zanj velik navdih in podporna figura v otroštvu. Po osnovni šoli je nadaljeval z izobraževanjem in kmalu postal učitelj; pozneje je odšel v Združene države Amerike, kjer je nadaljeval študij, med drugim na Lincoln University in na University of Pennsylvania, nato pa je nekaj časa živel in deloval tudi v Londonu, kjer se je povezal z drugimi afriškimi in karibskimi intelektualci in aktivisti.

Po vrnitvi v Zlato obalo je Nkrumah postal vodilna figura Gibanja za množično udeležbo in leta 1949 ustanovil Convention People's Party (CPP). CPP je hitro pridobival podporo množic s programom neodvisnosti, socialnih reform in širjenja izobraževanja. V ključnih letih 1948–1951 je vodil taktike civilne nepokorščine in množične mobilizacije, kar je pripeljalo do volilne zmage njegove stranke in njegovega imenovanja za vodjo vlade v zakonodajnem svetu. Po osamosvojitvi je bil sprva premier, pozneje, po sprejetju ustave republike leta 1960, izvoljen za predsednika Gane.

Nkrumah je vladal z ambicioznim programom modernizacije in industrializacije: spodbujal je izgradnjo infrastrukture, šolskih in zdravstvenih ustanov, industrializacijo, ter velike projektne načrte, kot je bil Volta River Project (Akosombo), namenjen proizvodnji električne energije in gospodarskemu razvoju. Hkrati je uvedel tudi močne centralizirane politične pristope: njegova vlada je sprejela zakone, kot je bil Preventive Detention Act, ki so omogočali aretacije političnih nasprotnikov brez sojenja, in je postopoma omejevala delovanje opozicije. Leta 1964 je bila Gana uradno preoblikovana v enopartijsko državo, Nkrumah pa je postal izjemno vplivna, a tudi vse bolj avtoritarna osebnost v državi.

Pan-afrištvo je bilo osrednje v Nkrumahovih prizadevanjih: organiziral je afriške kongrese, podpiral dekolonizacijo širše celine, zagovarjal politično in ekonomsko enotnost ter bil avtor več pomembnih del, med njimi Africa Must Unite (1963) in Neo-Colonialism, the Last Stage of Imperialism (1965). Njegova vizija je vplivala na generacije afriških voditeljev in gibanj za neodvisnost.

Vendar so gospodarske težave, rast korupcije, politična represija in nezadovoljstvo v vojski in policiji pripeljali do vojaškega udara 24. februarja 1966, medtem ko je bil Nkrumah na uradnem obisku v Aziji. Prevzela ga je vojaško-policijska uprava, imenovana National Liberation Council, in Nkrumah je bil prisiljen v izgnanstvo. Odšel je v Gvinejo, kjer ga je predsednik Sékou Touré imenoval za častnega sobesednika države; kasneje je iskal tudi zdravstveno pomoč v tujini in v izgnanstvu umrl v Bukarešti (Romunija) 27. aprila 1972.

Nkrumahova zapuščina je dvojna: velja za enega najpomembnejših voditeljev afriške osvoboditve in pionirja pan-afriške ideje, hkrati pa ostaja sporna figura zaradi avtoritarnih potez in političnih ukrepov, ki so omejevali demokratične svoboščine. Njegova dela, govori in politične ideje pa ostajajo pomemben del razprav o afriški suverenosti, neokolonializmu in možnostih gospodarskega razvoja na kontinentu.

Glavne mejnike v kratkem:

1909: rojstvo v Nkrofulu.
1940. leta: študij in politično oblikovanje v ZDA in Londonu.
1949: ustanovitev Convention People's Party (CPP).
1957: neodvisnost Gane (6. marec) — Nkrumah kot vodja vlade.
1960: Gana postane republika, Nkrumah izvoljen za predsednika.
1964: preobrazba v enopartijsko državo in krepitev predsedniške moči.
1966: vojaški udar in izgnanstvo (24. februar).
1972: smrt v izgnanstvu (27. april).

Izobraževanje

Osnovno šolo je obiskoval v kraju Half Assini, kjer je njegov oče delal kot zlatar. Na njegovo izobraževanje je vplival nemški duhovnik George Fischer. V Akri je obiskoval šolo za učitelje, nato pa je sam postal učitelj. Leta 1935 je odšel na univerzo Lincoln v Združenih državah Amerike. Tam se je naučil več o komunizmu. Izobraževanje je nadaljeval na Univerzi v Pensilvaniji od leta 1939 do 1943. Leta 1945 je odšel v London in organiziral mednarodno konferenco za afriško svobodo. Takrat si je spremenil ime v Kwame.

Predsednik Gane

Nkrumah se je vrnil na Zlato obalo in ustanovil Ljudsko stranko Konvencije. Izvoljen je bil za predsednika vlade. Ko je Gana postala neodvisna od Anglije, je bil Nkrumah njen prvi predsednik. Izdelal je zastavo Gane. Od vseh otrok je zahteval, da obiskujejo šolo. Več žensk je obiskovalo šolo in se zaposlilo. Za pridobivanje električne energije je Nkrumah naročil gradnjo hidroelektrarne, znane kot jez Akosombo, in jedrske elektrarne.

Vojska in policija sta 24. februarja 1966 prisilili Nkrumaha, da je zapustil oblast.

Izgnanstvo in smrt

Kwame Nkrumah je po strmoglavljenju dočakal svoje življenje v Conakryju v Gvineji. Avgusta 1971 je zbolel za rakom na prostati in odpotoval na zdravljenje v Romunijo. Umrl je 27. aprila 1972 v Bukarešti v Romuniji, star 62 let.

Časovna os

1930: pridobil potrdilo o učiteljski izobrazbi na kolidžu princa Walesa v Achimoti (nekdanji vladni kolidž, Akra).
1931: 1931: učitelj na rimskokatoliški šoli v Elmini (osrednja regija) in pozneje ravnatelj na rimskokatoliški nižji šoli v Aksimu (zahodna regija)
1932: Učitelj, rimskokatoliško semenišče, Amisano (osrednja regija)
1935: Vpis na Univerzo Lincoln v Pensilvaniji, ZDA.
1939: (Univerza Lincoln), ZDA
1942: (teologija), Univerza Lincoln, ZDA
1943: in opravil študijski program / predhodni izpit za doktorat na Univerzi v Pensilvaniji, ZDA.
1939 - 1945: Kombinacija študija in občasnega predavanja črnske zgodovine. (V tem obdobju je pomagal ustanoviti Združenje za afriške študije in Združenje afriških študentov v Ameriki in Kanadi.)
1945: "The Lincolnian" ga je razglasil za "najodličnejšega profesorja leta".
1945 (maj): Prihod v London z namenom študija prava in dokončanja doktorske disertacije, vendar je spoznal Georgea Padmora. Kot politična sekretarja sta pomagala pri organizaciji šestega vseafriškega kongresa v Manchestru v Angliji. Po kongresu si je Nkrumah še naprej prizadeval za dekolonizacijo Afrike in postal podpredsednik Zveze zahodnoafriških študentov. Bil je tudi vodja "Kroga", tajne organizacije, ki se je zavzemala za enotnost in neodvisnost Zahodne Afrike, v njenem boju za ustanovitev in ohranitev Zveze afriških socialističnih republik.
1947: 1947 je napisal svojo prvo knjigo "Na poti h kolonialni svobodi".
1947: (december): Vrnil se je na Zlato obalo in postal generalni sekretar Združene konvencije Zlate obale (UGCC).
1948: Po nemirih v koloniji je bil skupaj z izvršnimi člani UGCC, pozneje znanimi kot "velika šesterica", pridržan.
1948: (september): Ustanovil je časopis "Accra Evening News", ki se je pojavil na časopisnih stojnicah istega dne, ko je bil razrešen s položaja generalnega sekretarja UGCC.
1949 (junij): Ustanovljena je bila Ljudska stranka Konvencije (CPP) z Odborom za mladinsko organizacijo (CYO).
1949 (december): razglasil pozitivno akcijo za neodvisnost.
1950 (januar): Aretiran zaradi nemirov, ki so bili posledica razglasitve pozitivne akcije.
1951 (februar): Na volitvah, ki so potekale v zaporu, je z 22 780 glasovi od 23 122 oddanih glasovnic osvojil sedež v osrednji Akri. Kasneje je bil istega meseca izpuščen iz zapora, da bi sestavil novo vlado.
1956: Zmaga na volitvah, ki so privedle do neodvisnosti.
1957: (6. marec): Razglasitev neodvisnosti Gane
1958 (april): sklicana konferenca obstoječih neodvisnih afriških držav (Gane, Egipta, Sudana, Libije, Tunizije, Etiopije, Maroka in Liberije). Decembra je v Akri organiziral vseafriško ljudsko konferenco, prvo vseafriško konferenco na afriških tleh. S podpisom sporazuma s Sekoujem Tourom o združitvi Gane in Gvineje je naredil prvi korak k afriški združitvi.
1958: Z njo se je poročil s Heleno Ritz Fathia, egiptovsko Koptico in sorodnico egiptovskega predsednika Gamala Abdela Nasserja.
1960: 1960: Gana razglašena za republiko.
1961: Nkrumah je pod vodstvom Modiba Keite razširil unijo med Gano in Gvinejo na Mali.
1962 (avgust): Tarča poskusa atentata v Kulungugu v severni regiji Gane.
1963 (maj): Nkrumah je v Adis Abebi organiziral konferenco 32 neodvisnih afriških držav. Na tej konferenci je bila ustanovljena Organizacija afriške enotnosti (OAE), ki si je prizadevala za enotnost, svobodo in blaginjo afriških narodov.
1964: 1964: Gana je bila ustanovljena kot enostrankarska država, sam pa je bil dosmrtni predsednik.
1965: Nkrumah je objavil knjigo "Neokolonializem". V njej je pokazal, kako so tuja podjetja in vlade bogateli na račun Afričanov. Vlada ZDA je zaradi te knjige ostro protestirala in posledično umaknila svojo gospodarsko pomoč v višini 35 milijonov dolarjev, ki je bila prej namenjena Gani.
1966 (24. februar): Na potovanju v Hanoju v Severnem Vietnamu je bil z vojaškim državnim udarom strmoglavljen. Ko so ga obvestili o strmoglavljenju, je odpotoval v Conakry v Gvineji. V Conakryju je živel kot sopredsednik Gvineje.
1971 (avgust): Letel je v Romunijo na zdravljenje raka na prostati.
1972 (27. april): Umrl za rakom v Bukarešti v Romuniji.
1972 (7. julij): Pokopan v Gani.

Pisna dela

Dr. Kwame Nkrumah, Osagyefo, je avtor več kot 20 knjig in publikacij. Bil je vodilna avtoriteta na področju politične teorije in praktičnega panafrikanizma.