Kwame Nkrumah
Dr. Kwame Nkrumah (rojen kot Francis Nwia-Kofi Ngonloma, 21. september 1909 - 27. april 1972) je bil afriški politični voditelj. Znan je bil kot prvi predsednik vlade in nato predsednik Gane. Predstavljal si je združeno Afriko. Po desetih letih kampanje za gansko neodvisnost je bil Nkrumah 6. marca 1957 izvoljen za predsednika in Gana se je osamosvojila izpod britanske oblasti.
Nkrumah se je rodil kot Francis Nwia-Kofi Ngonloma v mestu Nkroful na Zlati obali (britanska kolonija, ki je kasneje postala Gana) zlatarju Kofiju Ngonlomi in prodajalki Elizabeth Nyaniba, ki je bila zanj velik navdih.
Izobraževanje
Osnovno šolo je obiskoval v kraju Half Assini, kjer je njegov oče delal kot zlatar. Na njegovo izobraževanje je vplival nemški duhovnik George Fischer. V Akri je obiskoval šolo za učitelje, nato pa je sam postal učitelj. Leta 1935 je odšel na univerzo Lincoln v Združenih državah Amerike. Tam se je naučil več o komunizmu. Izobraževanje je nadaljeval na Univerzi v Pensilvaniji od leta 1939 do 1943. Leta 1945 je odšel v London in organiziral mednarodno konferenco za afriško svobodo. Takrat si je spremenil ime v Kwame.
Predsednik Gane
Nkrumah se je vrnil na Zlato obalo in ustanovil Ljudsko stranko Konvencije. Izvoljen je bil za predsednika vlade. Ko je Gana postala neodvisna od Anglije, je bil Nkrumah njen prvi predsednik. Izdelal je zastavo Gane. Od vseh otrok je zahteval, da obiskujejo šolo. Več žensk je obiskovalo šolo in se zaposlilo. Za pridobivanje električne energije je Nkrumah naročil gradnjo hidroelektrarne, znane kot jez Akosombo, in jedrske elektrarne.
Vojska in policija sta 24. februarja 1966 prisilili Nkrumaha, da je zapustil oblast.
Izgnanstvo in smrt
Kwame Nkrumah je po strmoglavljenju dočakal svoje življenje v Conakryju v Gvineji. Avgusta 1971 je zbolel za rakom na prostati in odpotoval na zdravljenje v Romunijo. Umrl je 27. aprila 1972 v Bukarešti v Romuniji, star 62 let.
Časovna os
- 1930: pridobil potrdilo o učiteljski izobrazbi na kolidžu princa Walesa v Achimoti (nekdanji vladni kolidž, Akra).
- 1931: 1931: učitelj na rimskokatoliški šoli v Elmini (osrednja regija) in pozneje ravnatelj na rimskokatoliški nižji šoli v Aksimu (zahodna regija)
- 1932: Učitelj, rimskokatoliško semenišče, Amisano (osrednja regija)
- 1935: Vpis na Univerzo Lincoln v Pensilvaniji, ZDA.
- 1939: (Univerza Lincoln), ZDA
- 1942: (teologija), Univerza Lincoln, ZDA
- 1943: in opravil študijski program / predhodni izpit za doktorat na Univerzi v Pensilvaniji, ZDA.
- 1939 - 1945: Kombinacija študija in občasnega predavanja črnske zgodovine. (V tem obdobju je pomagal ustanoviti Združenje za afriške študije in Združenje afriških študentov v Ameriki in Kanadi.)
- 1945: "The Lincolnian" ga je razglasil za "najodličnejšega profesorja leta".
- 1945 (maj): Prihod v London z namenom študija prava in dokončanja doktorske disertacije, vendar je spoznal Georgea Padmora. Kot politična sekretarja sta pomagala pri organizaciji šestega vseafriškega kongresa v Manchestru v Angliji. Po kongresu si je Nkrumah še naprej prizadeval za dekolonizacijo Afrike in postal podpredsednik Zveze zahodnoafriških študentov. Bil je tudi vodja "Kroga", tajne organizacije, ki se je zavzemala za enotnost in neodvisnost Zahodne Afrike, v njenem boju za ustanovitev in ohranitev Zveze afriških socialističnih republik.
- 1947: 1947 je napisal svojo prvo knjigo "Na poti h kolonialni svobodi".
- 1947: (december): Vrnil se je na Zlato obalo in postal generalni sekretar Združene konvencije Zlate obale (UGCC).
- 1948: Po nemirih v koloniji je bil skupaj z izvršnimi člani UGCC, pozneje znanimi kot "velika šesterica", pridržan.
- 1948: (september): Ustanovil je časopis "Accra Evening News", ki se je pojavil na časopisnih stojnicah istega dne, ko je bil razrešen s položaja generalnega sekretarja UGCC.
- 1949 (junij): Ustanovljena je bila Ljudska stranka Konvencije (CPP) z Odborom za mladinsko organizacijo (CYO).
- 1949 (december): razglasil pozitivno akcijo za neodvisnost.
- 1950 (januar): Aretiran zaradi nemirov, ki so bili posledica razglasitve pozitivne akcije.
- 1951 (februar): Na volitvah, ki so potekale v zaporu, je z 22 780 glasovi od 23 122 oddanih glasovnic osvojil sedež v osrednji Akri. Kasneje je bil istega meseca izpuščen iz zapora, da bi sestavil novo vlado.
- 1956: Zmaga na volitvah, ki so privedle do neodvisnosti.
- 1957: (6. marec): Razglasitev neodvisnosti Gane
- 1958 (april): sklicana konferenca obstoječih neodvisnih afriških držav (Gane, Egipta, Sudana, Libije, Tunizije, Etiopije, Maroka in Liberije). Decembra je v Akri organiziral vseafriško ljudsko konferenco, prvo vseafriško konferenco na afriških tleh. S podpisom sporazuma s Sekoujem Tourom o združitvi Gane in Gvineje je naredil prvi korak k afriški združitvi.
- 1958: Z njo se je poročil s Heleno Ritz Fathia, egiptovsko Koptico in sorodnico egiptovskega predsednika Gamala Abdela Nasserja.
- 1960: 1960: Gana razglašena za republiko.
- 1961: Nkrumah je pod vodstvom Modiba Keite razširil unijo med Gano in Gvinejo na Mali.
- 1962 (avgust): Tarča poskusa atentata v Kulungugu v severni regiji Gane.
- 1963 (maj): Nkrumah je v Adis Abebi organiziral konferenco 32 neodvisnih afriških držav. Na tej konferenci je bila ustanovljena Organizacija afriške enotnosti (OAE), ki si je prizadevala za enotnost, svobodo in blaginjo afriških narodov.
- 1964: 1964: Gana je bila ustanovljena kot enostrankarska država, sam pa je bil dosmrtni predsednik.
- 1965: Nkrumah je objavil knjigo "Neokolonializem". V njej je pokazal, kako so tuja podjetja in vlade bogateli na račun Afričanov. Vlada ZDA je zaradi te knjige ostro protestirala in posledično umaknila svojo gospodarsko pomoč v višini 35 milijonov dolarjev, ki je bila prej namenjena Gani.
- 1966 (24. februar): Na potovanju v Hanoju v Severnem Vietnamu je bil z vojaškim državnim udarom strmoglavljen. Ko so ga obvestili o strmoglavljenju, je odpotoval v Conakry v Gvineji. V Conakryju je živel kot sopredsednik Gvineje.
- 1971 (avgust): Letel je v Romunijo na zdravljenje raka na prostati.
- 1972 (27. april): Umrl za rakom v Bukarešti v Romuniji.
- 1972 (7. julij): Pokopan v Gani.
Pisna dela
Dr. Kwame Nkrumah, Osagyefo, je avtor več kot 20 knjig in publikacij. Bil je vodilna avtoriteta na področju politične teorije in praktičnega panafrikanizma.