Malavi
Malavi (Republika Malavi) je država v jugovzhodni Afriki. Meji na Tanzanijo, Zambijo in Mozambik. Glavno mesto Malavija je Lilongwe, govorjena jezika pa sta angleščina in čivava. Uradni jezik Malavija je angleščina. Celotna površina je približno 118480 km², na km² pa živi približno 100 ljudi. Državo imenujejo tudi "toplo srce Afrike". Malavi je ena najmanjših držav v Afriki. Jezero Malavi zavzema približno tretjino površine Malavija.
Bantujci so v Malaviju začeli živeti v 10. stoletju. Leta 1891 je območje postalo kolonija Združenega kraljestva. Leta 1953 je Malavi, takrat imenovan Nyasaland, kot protektorat Združenega kraljestva postal skoraj neodvisna država, imenovana Federacija Rodezije in Nyasalanda. Federacija je bila ukinjena leta 1963. Leta 1964 se je končala zaščita Združenega kraljestva nad Nyasalandom. Nyasaland je postal neodvisna država, ki ji je vladala kraljica Elizabeta in se je imenovala Malavi. Dve leti pozneje je postala republika. Po osamosvojitvi je postala enostrankarska država, ki ji je vladal Hastings Banda. Predsednik je bil do leta 1994. Sedanji predsednik je Peter Mutharika. Malavi ima demokratično vlado z več strankami. Malavi ima majhno vojsko: vojsko, mornarico in letalsko podporo. Malavi ima dobre odnose z zahodnimi državami in večino držav sveta. Malavi se je pridružil nekaterim mednarodnim organizacijam.
Malavi je ena najrevnejših držav na svetu. Gospodarstvo temelji na kmetijstvu. Večina prebivalstva živi na njivskih območjih. Država prejema pomoč od drugih držav. Vlada težko gradi in širi gospodarstvo ter razvija zdravstveno varstvo, izobraževanje in varnost okolja. Od leta 2005 je bilo razvitih nekaj programov, ki se osredotočajo na te težave.
Pričakovana življenjska doba v Malaviju je nizka, umrljivost dojenčkov pa visoka. Ljudje zbolijo za aidsom. V državi živijo Afričani, Azijci in Evropejci, ki govorijo različne jezike.
Zgodovina
Na območju Malavija ljudje živijo že več tisoč let. Sprva so bili lovci in nabiralci. Bantujske skupine so na to območje prišle okoli 10. stoletja. Večina skupin Bantujcev je odšla na jug, nekateri pa so začeli živeti tam in ustvarili etnične skupine, ki so temeljile na znanih rasah.
Do leta 1500 našega štetja so se skupine združile in ustvarile imperij Maravi, ki se je raztezal od severa današnje Nkhotakote do reke Zambezi in od jezera Malavi do reke Luangwa v današnji Zambiji.
Po letu 1600 je bilo območje združeno pod enim vladarjem in je začelo trgovati ter navezovati stike s portugalskimi trgovci in pripadniki vojske prek mozambiškega pristanišča, ki so ga zasedli Portugalci. Do leta 1700 je cesarstvo razpadlo na območja, ki so jih nadzirale posamezne skupine ljudi, kar so Portugalci spoznali z zbiranjem informacij. Svahilsko-arabska trgovina s sužnji je imela največji obseg sredi 19. stoletja, ko so vsako leto prisilili v suženjstvo in prodali približno 20 000 ljudi.
Leta 1859 je britanski raziskovalec David Livingstone odkril jezero Malavi (takrat se je imenovalo jezero Nyasa) in menil, da je gorovje Shire Highlands južno od jezera primeren kraj za kolonijo Evropejcev. V šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja so na tem območju potekale številne britanske misije. Leta 1878 je bila ustanovljena družba African Lakes Company Limited za vzpostavitev trgovine in prevoza, ki je pomagala pri misijah, leta 1876 pa je bilo v mestu Blantyre ustanovljeno manjše misijonsko in trgovsko območje in leta 1883 je tam začel živeti britanski konzul.
Malavi je postal neodvisna država 6. julija 1964. Prvi predsednik je postal Hastings Banda. Po ustavi je Malavi postal republika in enostrankarska država. Bandajeva Kongresna stranka Malavija (MCP) je bila edina legalna stranka v državi. Leta 1971 je Banda postal dosmrtni predsednik. Skoraj 30 let je Banda vladal strogi vladi, ki je Malavi obvarovala pred vojno.
Banda je pokazal, kako lahko revna država brez dostopa do morja, z velikim številom prebivalcev in brez rudnin razvije kmetijstvo in industrijo. Banda je ustvaril poslovni imperij, ki je proizvedel tretjino BDP države in zaposloval 10 % delavcev, ki so bili plačani. Ves denar, ki ga je zaslužil Banda, je bil porabljen za razvoj Malavija.
Pod pritiskom za svobodno politiko je Banda leta 1993 organiziral referendum, na katerem so prebivalci glasovali za demokratično vlado z več strankami. Konec leta 1993 je bil oblikovan predsedniški svet, odpravljena je bila dosmrtna predsedniška funkcija in sprejeta nova ustava, ki je končala vladavino MCP. Leta 1994 so v Malaviju potekale prve volitve z več strankami, na katerih je Bando premagal Bakili Muluzi.
Večja mesta
- Lilongwe
- Blantyre
- Mzuzu
Sorodne strani
- Jezero Malavi
- Seznam rek Malavija
- Malavi na olimpijskih igrah
- Nacionalna nogometna reprezentanca Malavija
Vprašanja in odgovori
V: Katera je prestolnica Malavija?
O: Glavno mesto Malavija je Lilongwe.
V: Kateri so uradni jeziki Malavija?
O: Uradni jezik Malavija je angleščina, govorjena jezika pa sta angleščina in čivava.
V: Kako velik je Malavi po površini?
O: Skupna površina Malavija je približno 118480 km².
V: Kdaj so v Malaviju začeli živeti Bantujci?
O: Bantujci so v Malaviju začeli živeti v 10. stoletju.
V: Kdaj je Nyasaland postal neodvisna država z imenom Malavi?
O: Leta 1964 je Nyasaland postal neodvisna država, ki ji je vladala kraljica Elizabeta in se je imenovala Malavi. Dve leti pozneje je postala republika.
V: Kdo je sedanji predsednik Malavija?
O: Peter Mutharika je sedanji predsednik Malvaja.
V: Kakšno vlado ima Mali? O:Malvaj ima demokratično vlado z več strankami.
