Malavi (Malawi) – republika v jugovzhodni Afriki: dejstva in zgodovina
Odkrijte Malavi, "toplo srce Afrike": ključna dejstva, zgodovina, jezero Malavi, Lilongwe, kultura, gospodarstvo in sodobni izzivi države.
Malavi (Republika Malavi) je država v jugovzhodni Afriki. Leži med Tanzanijo, Zambijo in Mozambik. Glavno mesto Malavija je Lilongwe, pri čemer sta pomembna tudi gospodarsko središče Blantyre in severno mesto Mzuzu. Uradna jezika sta angleščina in čičeva (Chichewa/Chinyanja), ki jo govori večina prebivalstva. Celotna površina znaša približno 118.480 km². Prebivalstvo je ocenjevano na približno 19–20 milijonov ljudi (ocena v začetku 2020‑ih), gostota pa je med eno najvišjih v Afriki. Državo pogosto imenujejo „toplo srce Afrike“. Jezero Malavi (Lake Malawi) zavzema velik del vzhodnega roba države in predstavlja pomemben vir rib, vode in biotske raznovrstnosti – površinsko meri približno četrtino celotne površine države.
Geografija in naravne posebnosti
Malavi je večinoma visokodebelinska dežela s plodnimi nižinami ob jezeru in gorskimi masivi v jugozahodnem delu (najvišja točka je masiv Mulanje s prihajajočo vrhno Sapitwa). Jezeru Malavi pripada bogat ekosistem z mnogimi endemičnimi vrstami rib (predvsem ciklidov). Del obale in nekatera jezerska območja so pomembni za turizem, ribištvo in ohranjanje narave.
Zgodovina
Bantujci so v Malaviju začeli živeti v 10. stoletju in skozi stoletja oblikovali glavne etnične skupine ter jezikovne skupnosti. Leta 1891 je območje postalo kolonija Združenega kraljestva kot protektorat z imenom Nyasaland. Leta 1953 je Malavi, takrat imenovan Nyasaland, kot protektorat Združenega kraljestva postal skoraj neodvisna država, imenovana Federacija Rodezije in Nyasalanda. Federacija je bila ukinjena leta 1963. Dne 6. julija 1964 se je končala zaščita Združenega kraljestva nad Nyasalandom. Nyasaland je postal neodvisna država in postopoma prevzel ime Malavi; ob prevzemu vrhovne oblasti je bila nominalno povezana tudi z britansko krono (kraljica Elizabeta in se je). Dve leti pozneje je država formalno postala republika.
Po osamosvojitvi je država pod vodstvom Hastingsa Kamuzu Bande prešla v enostrankarsko državo, ki ji je vladal Hastings Banda. Banda je ostal na oblasti do začetka 90. let, ko so pritiski za demokratične reforme privedli do večstrankarskih volitev. Leta 1994 so bile uvedene večstrankarske volitve. V zadnjih desetletjih je Malavi postopoma krepil institucije večstrankarske demokracije; predsedniške funkcije so se od takrat menjale, med pomembnejšimi voditelji pa je bil tudi Peter Mutharika (predsednik 2014–2020). Trenutni predsednik (od leta 2020) je Lazarus Chakwera.
Malavi ima demokratično urejeno vlado z več strankami. Obrambne sile so relativno majhne: Malavi Defence Force obsega kopensko vojsko, majhno letalsko enoto in pomorsko/obmejno enoto, ki nadzira jezero.
Gospodarstvo
Malavi je ena najrevnejših držav na svetu; gospodarstvo močno temelji na kmetijstvu in ribištvu. Glavna pridelka in izvozni proizvodi vključujejo tobak, čaj, sladkor, kmetijske proizvode (kukuruza kot osnovno živilo) ter ribe iz jezera. Večina prebivalcev živi na podeželju in se ukvarja s kmetijstvom za lastne potrebe ali za lokalne trge. Država v veliki meri prejema razvojno pomoč in tuje naložbe, ob tem pa se sooča z izzivi, kot so slaba prometna in energetska infrastruktura, občutljivost na podnebne spremembe, nizka produktivnost kmetijstva ter omejena industrijska predelava.
Vlada in mednarodne organizacije izvajajo programe za razvoj cestne infrastrukture, širjenje elektrifikacije, izboljšanje kmetijskih metod ter dvig kakovosti izobraževanja in zdravstvenih storitev; vendar so napori pogosto omejeni zaradi proračunskih in administrativnih izzivov.
Zdravje, izobraževanje in demografija
Pričakovana življenjska doba v Malaviju je bila v preteklosti nizka v primerjavi z razvitimi državami, vendar se v zadnjih letih povečuje kot posledica boljšega dostopa do zdravstva in zdravljenj. Umrljivost dojenčkov je še vedno visoka, čeprav se postopno zmanjšuje z izboljšavami v materinskem in otroškem zdravstvu. Država je močno prizadeta zaradi epidemije aidsom (HIV/AIDS), čeprav so programi za preprečevanje in zdravljenje razširili dostop do antiretrovirusne terapije in zmanjšali število novih okužb.
Prebivalstvo je večinoma afriškega porekla z raznolikimi etničnimi skupinami (Chewa, Lomwe, Yao, Ngoni, Tumbuka in druge), ob tem pa živijo tudi manjše skupnosti azijskih (predvsem indijskih) in evropskih izvorov. Večinski vera je krščanstvo, manjšina je muslimanska, prisotne so tudi tradicionalne verske prakse. Uradne in lokalne izobraževalne pobude se trudijo izboljšati pismenost in dostop do osnovnega ter srednjega izobraževanja, a so pomanjkanje financ in usposobljenega kadra pogosti izzivi.
Kultura in turizem
Malavi je bogat z glasbeno in plesno tradicijo, lokalnimi obrtmi in tržnicami. Jezero Malavi in nekatera obalna območja ter gorski parki privabljajo turiste zaradi narave, potapljanja, ribolova in opazovanja ptic. Del območij ob jezeru ter posamezni naravni rezervati so pomembni tudi z vidika ohranjanja biodiverzitete in so za turizem ključnega pomena.
Čeprav se Malavi sooča z veliko razvojno-ekonomskimi izzivi, si država prizadeva za dolgoročno izboljšanje življenjskih razmer z raznimi reformami, razvojnimi programi in mednarodnim sodelovanjem.
Zgodovina
Na območju Malavija ljudje živijo že več tisoč let. Sprva so bili lovci in nabiralci. Bantujske skupine so na to območje prišle okoli 10. stoletja. Večina skupin Bantujcev je odšla na jug, nekateri pa so začeli živeti tam in ustvarili etnične skupine, ki so temeljile na znanih rasah.
Do leta 1500 našega štetja so se skupine združile in ustvarile imperij Maravi, ki se je raztezal od severa današnje Nkhotakote do reke Zambezi in od jezera Malavi do reke Luangwa v današnji Zambiji.
Po letu 1600 je bilo območje združeno pod enim vladarjem in je začelo trgovati ter navezovati stike s portugalskimi trgovci in pripadniki vojske prek mozambiškega pristanišča, ki so ga zasedli Portugalci. Do leta 1700 je cesarstvo razpadlo na območja, ki so jih nadzirale posamezne skupine ljudi, kar so Portugalci spoznali z zbiranjem informacij. Svahilsko-arabska trgovina s sužnji je imela največji obseg sredi 19. stoletja, ko so vsako leto prisilili v suženjstvo in prodali približno 20 000 ljudi.
Leta 1859 je britanski raziskovalec David Livingstone odkril jezero Malavi (takrat se je imenovalo jezero Nyasa) in menil, da je gorovje Shire Highlands južno od jezera primeren kraj za kolonijo Evropejcev. V šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja so na tem območju potekale številne britanske misije. Leta 1878 je bila ustanovljena družba African Lakes Company Limited za vzpostavitev trgovine in prevoza, ki je pomagala pri misijah, leta 1876 pa je bilo v mestu Blantyre ustanovljeno manjše misijonsko in trgovsko območje in leta 1883 je tam začel živeti britanski konzul.
Malavi je postal neodvisna država 6. julija 1964. Prvi predsednik je postal Hastings Banda. Po ustavi je Malavi postal republika in enostrankarska država. Bandajeva Kongresna stranka Malavija (MCP) je bila edina legalna stranka v državi. Leta 1971 je Banda postal dosmrtni predsednik. Skoraj 30 let je Banda vladal strogi vladi, ki je Malavi obvarovala pred vojno.
Banda je pokazal, kako lahko revna država brez dostopa do morja, z velikim številom prebivalcev in brez rudnin razvije kmetijstvo in industrijo. Banda je ustvaril poslovni imperij, ki je proizvedel tretjino BDP države in zaposloval 10 % delavcev, ki so bili plačani. Ves denar, ki ga je zaslužil Banda, je bil porabljen za razvoj Malavija.
Pod pritiskom za svobodno politiko je Banda leta 1993 organiziral referendum, na katerem so prebivalci glasovali za demokratično vlado z več strankami. Konec leta 1993 je bil oblikovan predsedniški svet, odpravljena je bila dosmrtna predsedniška funkcija in sprejeta nova ustava, ki je končala vladavino MCP. Leta 1994 so v Malaviju potekale prve volitve z več strankami, na katerih je Bando premagal Bakili Muluzi.
Večja mesta
- Lilongwe
- Blantyre
- Mzuzu
Sorodne strani
- Jezero Malavi
- Seznam rek Malavija
- Malavi na olimpijskih igrah
- Nacionalna nogometna reprezentanca Malavija
Vprašanja in odgovori
V: Katera je prestolnica Malavija?
O: Glavno mesto Malavija je Lilongwe.
V: Kateri so uradni jeziki Malavija?
O: Uradni jezik Malavija je angleščina, govorjena jezika pa sta angleščina in čivava.
V: Kako velik je Malavi po površini?
O: Skupna površina Malavija je približno 118480 km².
V: Kdaj so v Malaviju začeli živeti Bantujci?
O: Bantujci so v Malaviju začeli živeti v 10. stoletju.
V: Kdaj je Nyasaland postal neodvisna država z imenom Malavi?
O: Leta 1964 je Nyasaland postal neodvisna država, ki ji je vladala kraljica Elizabeta in se je imenovala Malavi. Dve leti pozneje je postala republika.
V: Kdo je sedanji predsednik Malavija?
O: Peter Mutharika je sedanji predsednik Malvaja.
V: Kakšno vlado ima Mali? O:Malvaj ima demokratično vlado z več strankami.
Iskati