Haiti – karibška država na Hispanioli: zgodovina, jezik in kultura

Haiti (francosko: Haïti; haitsko kreolsko: Ayiti), uradno Republika Haiti (francosko: République d'Haïti; haitsko kreolsko: Repiblik d Ayiti), je država na karibskem otoku Hispaniola. Druga država na otoku je Dominikanska republika. Na Haitiju sta dva uradna jezika: francoščina in haitsko kreolščino, pogosto imenovano "kreolščina", ki je samostojen jezik s francosko leksikalno osnovo in vplivi afriških jezikov. Glavno mesto je Port-au-Prince.

Haiti ima tropsko podnebje. Zaradi svojih naravnih lepot se v francoščini imenuje "La Perle des Antilles" (biser Antilov). Na Haitiju je veliko gora. Nekoč je bila država pokrita z gozdovi, vendar je zaradi krčenja gozdov večina površja danes izkrčena. Je najrevnejša država na zahodni polobli.

Haiti je razdeljen na deset departmajev. Glavna vera je rimskokatoliška, vendar veliko Haitijcev prakticira tudi vudu – sinkretično religijo z elementi katolištva, ki je nastala iz afriških ljudskih verovanj v Beninu in širše po Zahodni Afriki. Na Haitiju je veliko praznikov; največji in najbarvitejši je karneval z vrhuncem na Mardi Gras.

Geografija in narava

Haiti leži na zahodnem delu otoka Hispaniola in si z vzhodnim delom deli kopensko mejo z Dominikansko republiko. Krajino oblikujejo številni gorski masivi in doline (Massif du Nord, Chaîne de la Selle), najvišji vrh je Pic la Selle (2680 m). Ob obalah se razprostirajo zalivi in lagune, pomembna sta otoka La Gonâve in Tortuga, notranjost pa prečijo reke, med katerimi je največja Artibonite. Podnebje je tropsko s sušnimi in deževnimi obdobji ter izrazito sezono orkanov (od pozne pomladi do jeseni). Zaradi močne deforestacije se država spoprijema z erozijo tal, poplavami in izgubo biotske raznovrstnosti, a potekajo tudi projekti pogozdovanja in zaščite mangrov ter koralnih grebenov.

Zgodovina

Pred prihodom Evropejcev je otok poseljevalo ljudstvo Taíno, ki je območje imenovalo Ayiti – “dežela visokih gora”. Leta 1492 je tja prispel Krištof Kolumb. Zahodni del otoka je v 17. stoletju prešel pod Francijo in postal kolonija Saint-Domingue, ena najbogatejših kolonij na svetu zaradi pridelave sladkorja, kave in indiga, ki je temeljila na prisilnem delu zasužnjenih Afričanov.

Leta 1791 se je začel upor zasužnjenih, ki so ga voditelji, kot so Toussaint Louverture, Jean‑Jacques Dessalines in Henri Christophe, vodili do zmage. Leta 1804 je Haiti razglasil neodvisnost – postal je prva neodvisna črnska republika in prva država, ki je ukinila suženjstvo kot posledico uspešnega upora zasužnjenih. Neodvisnost je spremljala tudi visoka “odškodnina” Franciji (19. stoletje), ki je državo zadolžila za generacije.

V 20. stoletju je bil Haiti med letoma 1915 in 1934 pod ameriško okupacijo, pozneje pa so državo zaznamovali avtoritarni režimi, najdlje vladavina družine Duvalier (1957–1986). Demokratične preobrazbe so bile prekinjene z vojaškimi udari, mednarodnimi misijami in političnimi krizami. Sodoben razvoj močno zaznamujejo tudi naravne nesreče, med njimi uničujoč potres leta 2010, orkan Matthew (2016) in potres na jugu leta 2021, pa tudi izbruhi nalezljivih bolezni. V zadnjih letih se država spopada z resno politično nestabilnostjo in nasiljem oboroženih tolp; potekajo napori za varnostno stabilizacijo in delujoče institucije.

Prebivalstvo, jezik in izobraževanje

Haiti ima več kot 11 milijonov prebivalcev, prebivalstvo je razmeroma mlado in hitro urbanizira, velike skupnosti živijo v Port‑au‑Princu, Cap‑Haïtienu, Gonaïvesu, Les Cayesu in Jacmelu. Haitsko kreolščino govori velika večina prebivalcev kot materni jezik, francoščina pa je pomembna v administraciji, delu šolstva, medijih in pravosodju. V praksi je država dvojezična, kreolščina ima standardiziran pravopis in se čedalje bolj uporablja v izobraževanju. Pismenost se izboljšuje, a še vedno zaostaja za regionalnim povprečjem; dostop do kakovostnega šolstva in zdravstvenih storitev je neenakomeren.

Pomembna je tudi diaspora (ZDA, Kanada, Francija, Dominikanska republika, Čile in druge države), katere nakazila predstavljajo velik delež BDP in ključno podpirajo gospodinjstva.

Gospodarstvo

Haitijsko gospodarstvo temelji na kmetijstvu, lahki industriji in storitvah. Na kmetijskih površinah pridelujejo kavo, kakav, mango, banane, sladkorni trs, koruzo, riž in kasavo; delovna mesta ustvarja tudi tekstilna in oblačilna industrija v izvoznih conah. Turistični potencial obstaja (zgodovinska utrdba Citadelle Laferrière, palača Sans‑Souci, obale in umetnost), a ga ovirajo varnost, infrastruktura in naravne nesreče. Strukturne težave vključujejo energetske primanjkljaje, ranljivost na katastrofe, uvozno odvisnost, nizko produktivnost in veliko neformalno ekonomijo.

Upravno‑politična ureditev

Država je razdeljena na 10 departmajev: Artibonite, Centre, Grand’Anse, Nippes, Nord, Nord‑Est, Nord‑Ouest, Ouest, Sud in Sud‑Est. Ti se delijo na okraje (arrondissements) in občine (communes). Haiti je republika; politično življenje je v zadnjih desetletjih pretresala menjava civilnih in prehodnih vlad, spori med institucijami in varnostne krize, zaradi česar je krepitev pravne države in lokalne samouprave ena ključnih prioritet.

Kultura in religija

Kulturna identiteta Haitija prepleta afriške, francoske in karibske vplive. Vudu (pogosto zapisan tudi kot Vodou) sobiva s rimskokatoliško in protestantskimi skupnostmi; mnogi verniki prakticirajo elementi obeh tradicij. Umetnost je znana po živih barvah in t. i. naivnem slogu, bogata je tudi tradicija lesorezov, kovinskih skulptur iz recikliranih materialov in stenskih poslikav. V literaturi izstopajo avtorji doma in v diaspori, glasba pa vključuje sloge konpa (kompa), rara, mizik rasin in twoubadou.

Med največjimi prazniki so 1. januar (dan neodvisnosti, tradicionalna juha joumou), 2. januar (dan prednikov), 18. maj (dan zastave) ter karnevalsko obdobje z Mardi Gras in velikonočnimi procesijami Rara.

Kulinarika

Haitijska kuhinja je začinjena in polna arom: priljubljene jedi so diri ak pwa (riž in fižol), diri djon djon (riž s črnimi gobami), griot (ocvrt mariniran svinjski vrat), tassot (suho meso), zelenjavni ragu legim in pikantna zelenjavna omaka pikliz. Med pijačami sta razširjena rum in kremas (sladka kokosova pijača).

Šport in družba

Najbolj priljubljen šport je nogomet; Haiti se je uvrstil na svetovna prvenstva (moška reprezentanca leta 1974, ženska v zadnjem času dosega odmevne uspehe). Skupnosti in nevladne organizacije imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju osnovnih storitev, odzivu na nesreče in razvoju lokalnih projektov.

• Valuta: haitijski gurd (HTG)
• Največje mesto: Port‑au‑Prince
• Časovni pas: vzhodnokaribski (UTC−5, poleti UTC−4)
• Ključni izzivi: varnost, politična stabilnost, okrevanje po nesrečah, infrastruktura, zdravstvo in izobraževanje

Oddelki

Haiti sestavlja deset regij, imenovanih departmaji (francosko: départments, ednina départment). Ti departmaji so nadalje razdeljeni na 41 okrožij in 133 občin. To so upravne enote druge in tretje stopnje.

Deset departmajev z glavnimi mesti v oklepajih je naslednjih:

.

1. Artibonite (Gonaïves)
2. Center (Hinche)
3. Grand'Anse (Jérémie)
4. Nippes (Miragoâne)
5. Nord (Cap-Haïtien)
6. Nord-Est (Fort-Liberté)
7. Nord-Ouest (Port-de-Paix)
8. Ouest (Port-au-Prince) *državno glavno mesto*
9. Sud-Est (Jacmel)
10. Sud (Les Cayes)

Oddelki na Haitiju

Gospodarstvo

Haiti je najmanj razvita država v obeh Amerikah. Je tudi ena od najmanj razvitih in najrevnejših držav na svetu.

Obstajajo kazalniki, s katerimi je mogoče primerjati socialne in gospodarske razmere med državami. Nekateri kazalniki kažejo, da je Haiti od osemdesetih let prejšnjega stoletja zaostajal za drugimi revnimi državami v razvoju. Leta 2006 je bil Haiti na 146. mestu od 177 držav po indeksu človekovega razvoja Združenih narodov (2006). Leta 2003 je približno 90 % prebivalcev Haitija živelo v revščini. Haiti je edina država v Ameriki na seznamu najmanj razvitih držav Združenih narodov in je najrevnejša država v Ameriki. Gospodarstvo je ostajalo izenačeno ali zaostajalo že pred velikim potresom.

Približno 66 % vseh Haitijcev dela v kmetijstvu. Večina se ukvarja z malim samooskrbnim kmetijstvom (kar pomeni, da lahko pridelajo le toliko, da preživijo). S tem ne zaslužijo veliko denarja.

V zadnjih desetih letih je bilo ustvarjenih zelo malo delovnih mest. Vendar se siva ekonomija povečuje. Mango in kava sta dva najpomembnejša haitijska izvozna proizvoda. Po indeksu zaznave korupcije se Haiti stalno uvršča med najbolj skorumpirane države na svetu.

Približno tretjino državnega proračuna predstavljajo sredstva, ki jih država prejme od drugih držav. Največ denarja dajejo Združene države Amerike. Kanada daje drugi največji znesek denarja. Evropska unija, Venezuela in Kuba prav tako dajejo denar in na različne načine pomagajo haitijskemu gospodarstvu. V letih 2006 in 2007 je Haiti obnovil zavezništvo z Venezuelo in Kubo.

Med letoma 2001 in 2004 so Združene države Amerike popolnoma prenehale pomagati Haitiju. Pomoč je bila prekinjena po volitvah na Haitiju leta 2000. Izidi volitev so bili vprašljivi, predsednik Aristide pa je bil obtožen, da je goljufal, da bi zmagal na volitvah. Aristide je bil leta 2004 strmoglavljen. Po tem so Združene države Amerike ponovno začele pomagati Haitiju. Združeni narodi so vodili mirovno operacijo, imenovano Stabilizacijska misija Združenih narodov na Haitiju. (Misija se na Haitiju imenuje MINUSTAH; to je kratica za ime misije v francoščini). Brazilska vojska je vodila mirovno operacijo.

Tudi po strmoglavljenju predsednika Aristida je bila korupcija na Haitiju še naprej zelo razširjena.

Haiti ima velik zunanji dolg (denar, ki ga dolguje drugim državam in mednarodnim institucijam za odplačilo posojil). V okviru programa HIPC (Heavily Indebted Poor Countries) je bilo načrtovano, da se Haitiju do sredine leta 2009 odpusti približno 525 milijonov dolarjev dolga.

Bas-Ravine v severnem delu Cap-Haïtiena.

Vprašanja in odgovori

V: Katera sta dva uradna jezika na Haitiju?

V: Katero je glavno mesto Haitija?

V: Kako je Haiti opisan v francoščini?

V: Kakšno podnebje je na Haitiju?

V: Ali so na Haitiju gozdovi?

V: Katera je glavna vera, ki jo prakticirajo na Haitiju?

V: Kateri praznik je za Haitijce najpomembnejši?

Išči po črki