Haiti – karibška država na Hispanioli: zgodovina, jezik in kultura

Haiti ima skupno površino 27.750 km². Večji del leži na zahodni tretjini otoka Hispaniola. V bližini haitijske obale so tudi manjši otoki, kot so Gonâve, Île de la Tortue, Les Cayemites, Île-à-Vache in La Navase.

Na Haitiju je veliko gora. Obstaja le nekaj obalnih ravnic in nekaj dolin. Največja dolina je Cul-de-Sac. Port-au-Prince je na zahodnem koncu te doline. Glavna reka v državi je Artibonite, ki je tudi najdaljša reka na Hispanioli. Največje mesto na Haitiju je Port-au-Prince, v katerem živi več kot 3 milijone ljudi. Drugo največje mesto je Cap-Haïtien.

Haiti ima tropsko podnebje. Deževno obdobje traja od aprila do junija in od oktobra do novembra. Poleti so pogosti orkani. V preteklosti so orkani povzročili veliko škode in ubili veliko ljudi.

Ljudstvo Taino je bilo pleme ameriških Indijancev Aravakov. Živeli so na otoku Hispaniola, preden ga je našel Krištof Kolumb in na njem ustanovil evropsko kolonijo. Kolumb je otok Hispaniola našel na svojem prvem potovanju v Ameriko. V petindvajsetih letih po Kolumbovem prihodu so španski konkvistadorji pobili vse Aravake.

V začetku 17. stoletja so Francozi ustanovili kolonijo na Hispanioli. Leta 1697 je Španija Francozom prodala zahodno tretjino otoka - Haiti. Francoska kolonija je temeljila na gozdarstvu in proizvodnji sladkorja. Postala je ena najbogatejših na Karibih. Vendar je kolonija zaradi tega iz Afrike pripeljala veliko sužnjev in uničila velik del okolja.

Konec 18. stoletja je bilo na Haitiju skoraj pol milijona sužnjev. Pod vodstvom Toussainta L'Ouvertureja so se uprli. Po trdem in krvavem boju so si izborili neodvisnost. Leta 1804 je Haiti postal prva neodvisna črnska republika na svetu. Danes je na Haitiju veliko spomenikov, ki spominjajo na haitijsko revolucijo. Eden največjih je La Citadelle Laferriere.

12. januarja 2010, v torek popoldne, je Haiti prizadel potres z magnitudo 7,0. To je bil najhujši potres, ki je državo prizadel v zadnjih 200 letih. Epicenter potresa je bil tik pred haitijsko prestolnico Port-au-Prince. Potres je povzročil veliko škodo v Port-au-Princeu in bližnjih območjih. Umrlo naj bi več kot 200 000 ljudi, vendar je bilo to težko ugotoviti, saj so številne ljudi pokopali v množičnih grobiščih, preden jih je bilo mogoče identificirati.

Haiti sestavlja deset regij, imenovanih departmaji (francosko: départments, ednina départment). Ti departmaji so nadalje razdeljeni na 41 okrožij in 133 občin. To so upravne enote druge in tretje stopnje.

Deset departmajev z glavnimi mesti v oklepajih je naslednjih:

.

1. Artibonite (Gonaïves)
2. Center (Hinche)
3. Grand'Anse (Jérémie)
4. Nippes (Miragoâne)
5. Nord (Cap-Haïtien)
6. Nord-Est (Fort-Liberté)
7. Nord-Ouest (Port-de-Paix)
8. Ouest (Port-au-Prince) *državno glavno mesto*
9. Sud-Est (Jacmel)
10. Sud (Les Cayes)

Republika Haiti je razdeljena na 10 departmajev, vendar ima osrednja vlada nadzor nad večino političnih zadev. Predsednik je vodja države in je običajno izvoljen z ljudskim glasovanjem za petletni mandat. Predsednik ne more biti v zaporednem mandatu. Vendar je zaradi neprepričljivih rezultatov volitev leta 2015 sedanjega začasnega predsednika Haitija izvolilo zakonodajno telo. Predsednik vlade je vodja vlade, imenuje ga predsednik, potrdi pa dvodomna nacionalna skupščina. Zgornji dom narodne skupščine je senat s 30 sedeži, spodnji dom pa poslanska zbornica s 118 sedeži. Člani obeh domov so izvoljeni po večinskem sistemu. Senatorji imajo šestletni mandat, poslanci pa štiriletnega. Prizadevanja za ustavno reformo, ki naj bi zagotovila večjo zastopanost žensk v politiki na nacionalni ravni, so že bila, vendar te reforme še niso prinesle konkretnih sprememb.

Uradni prazniki (vsako leto na isti dan)

• 1. januar: Jour de l'Indépendance (dan neodvisnosti)
• 2. januar: Jour des Aïeux (dan prednikov)
• 1. maj: Fête de l'Agriculture et du Travail ("Praznik kmetijstva in dela")
• 18. maj: Fête du Drapeau et de l'Université ("Dan zastave in univerze")
• 17. oktober: Obletnica smrti Jean-Jacquesa Dessalinesa
• 1. november: Dan vseh svetih
• 2. november: Dan vseh duš
• 18. november: dan bitke pri Vertièresu in dan oboroženih sil
• 25. december: Božični dan

Tradicionalni in verski prazniki (datumi se razlikujejo glede na liturgični koledar Katoliške cerkve)

• Karneval (samo Mardi Gras je uradni praznik)
• Veliki petek
• Corpus Christi

Haiti je najmanj razvita država v obeh Amerikah. Je tudi ena od najmanj razvitih in najrevnejših držav na svetu.

Obstajajo kazalniki, s katerimi je mogoče primerjati socialne in gospodarske razmere med državami. Nekateri kazalniki kažejo, da je Haiti od osemdesetih let prejšnjega stoletja zaostajal za drugimi revnimi državami v razvoju. Leta 2006 je bil Haiti na 146. mestu od 177 držav po indeksu človekovega razvoja Združenih narodov (2006). Leta 2003 je približno 90 % prebivalcev Haitija živelo v revščini. Haiti je edina država v Ameriki na seznamu najmanj razvitih držav Združenih narodov in je najrevnejša država v Ameriki. Gospodarstvo je ostajalo izenačeno ali zaostajalo že pred velikim potresom.

Približno 66 % vseh Haitijcev dela v kmetijstvu. Večina se ukvarja z malim samooskrbnim kmetijstvom (kar pomeni, da lahko pridelajo le toliko, da preživijo). S tem ne zaslužijo veliko denarja.

V zadnjih desetih letih je bilo ustvarjenih zelo malo delovnih mest. Vendar se siva ekonomija povečuje. Mango in kava sta dva najpomembnejša haitijska izvozna proizvoda. Po indeksu zaznave korupcije se Haiti stalno uvršča med najbolj skorumpirane države na svetu.

Približno tretjino državnega proračuna predstavljajo sredstva, ki jih država prejme od drugih držav. Največ denarja dajejo Združene države Amerike. Kanada daje drugi največji znesek denarja. Evropska unija, Venezuela in Kuba prav tako dajejo denar in na različne načine pomagajo haitijskemu gospodarstvu. V letih 2006 in 2007 je Haiti obnovil zavezništvo z Venezuelo in Kubo.

Med letoma 2001 in 2004 so Združene države Amerike popolnoma prenehale pomagati Haitiju. Pomoč je bila prekinjena po volitvah na Haitiju leta 2000. Izidi volitev so bili vprašljivi, predsednik Aristide pa je bil obtožen, da je goljufal, da bi zmagal na volitvah. Aristide je bil leta 2004 strmoglavljen. Po tem so Združene države Amerike ponovno začele pomagati Haitiju. Združeni narodi so vodili mirovno operacijo, imenovano Stabilizacijska misija Združenih narodov na Haitiju. (Misija se na Haitiju imenuje MINUSTAH; to je kratica za ime misije v francoščini). Brazilska vojska je vodila mirovno operacijo.

Tudi po strmoglavljenju predsednika Aristida je bila korupcija na Haitiju še naprej zelo razširjena.

Haiti ima velik zunanji dolg (denar, ki ga dolguje drugim državam in mednarodnim institucijam za odplačilo posojil). V okviru programa HIPC (Heavily Indebted Poor Countries) je bilo načrtovano, da se Haitiju do sredine leta 2009 odpusti približno 525 milijonov dolarjev dolga.

Leta 2009 je na Haitiju živelo približno 10.090.190 prebivalcev. Po podatkih inštituta DNA Nationwide Studies Institute je rasna sestava prebivalstva naslednja:

• 94.2%: (potomci predvsem plemen Fon, Ewe, Joruba in Bantu iz zahodne/centralne Afrike)
• 5.4%: Mulati (evropskega in afriškega porekla).
• 0.4%: (večinoma francoskega, poljskega in arabskega porekla)

V državi živi tudi nekaj vzhodnoazijskih prebivalcev.

• Haiti na olimpijskih igrah
• Nacionalna nogometna reprezentanca Haitija
• Seznam rek na Haitiju