Reka Artibonit – najdaljša reka Hispaniola (321 km) v Haitiju
Raziščite Reko Artibonit – najdaljšo reko Hispaniola in Haitija (321 km): njena pot, pomen za regijo ter del, ki poteka v Dominikanski republiki.
Koordinate: 19°14′20″N 72°46′57″W / 19.23889°N 72.78250°W / 19.23889; -72.78250
Reka Artibonit (špansko Artibonito, haitijsko kreolsko Latibonit) je reka na otoku Hispaniola. Dolga je 321 km (68 km v Dominikanski republiki, 253 km na Haitiju) in je najdaljša na otoku in na Haitiju.
Potek reke
Artibonit izvira v gorovju srednje Hispaniole, v višjih predelih Dominikanske republike, od tam teče proti zahodu in nato proti severozahodu ter vstopi v Haitij. Njena dolga struga prečka različne zemljepisne razmere — od gorskih sotesk do široke nižinske doline — in na koncu izliva v Golfo de la Gonâve (zaliv Gonâve) ob zahodni obali Haitija.
Povodje in pritoki
Povodje Artibonita je eno največjih na otoku. Vključuje številne manjše pritoke, ki prispevajo k pretočnemu režimu reke. Med pomembnejšimi pritoki na haitijski strani je Guayamouc, ki prispeva znatno količino vode v srednjem toku reke. Povodje zajema tako gorske kot kmetijske predele, kar vpliva na sezonske spremembe pretoka.
Gospodarska in družbena vloga
- Namakanje in kmetijstvo: Artibonitska dolina na Haitiju je ena najpomembnejših kmetijskih regij v državi, predvsem za pridelavo riža in drugih poljščin. Voda iz reke se uporablja za namakanje obdelovalnih površin.
- Hidroenergija: Na Artibonitu deluje več hidroenergetskih objektov; najbolj znan je jez in akumulacijsko jezero pri Péligre, ki zagotavlja pomemben del električne energije za Haiti in služi tudi za uravnavanje pretoka reke.
- Ribištvo in lokalne zajednice: Mnoge skupnosti ob reki so odvisne od ribolova in vode za vsakodnevne potrebe.
Okoljski izzivi
Reka Artibonit se sooča z več okoljskimi težavami, ki vplivajo na njen ekosistem in uporabnost vode:
- Odsekavanje gozdov: Krčenje gozdov v višjih delih povodja povzroča povečano erozijo tal in pospešeno usedanje sedimentov v strugi in akumulacijah, kar zmanjšuje koristnost jezov in povečuje tveganje poplav.
- Usedanje in zmanjšanje kapacitete jezov: Zaradi erozije se zmanjša prostornina akumulacijskega jezera pri Péligre, kar vpliva na proizvodnjo električne energije in zadrževanje vode v sušnih obdobjih.
- Pollucija: V nekaterih delih reke se pojavlja onesnaženje zaradi kmetijskih zadrževalnih snovi, odpadnih voda iz naselij in ponekod tudi industrijskih izpustov, kar zmanjšuje kakovost vode za pitje in kmetijsko rabo.
- Poplave in suše: Sezonske spremembe in skrajni vremenski pojavi lahko povzročijo močne poplave ali dolgotrajne suše, kar neposredno vpliva na varnost in življenja prebivalcev v dolini.
Kulturni in zgodovinski pomen
Artibonit ima tudi zgodovinski in kulturni pomen za prebivalce Hispaniola. Dolina reke je bila tradicionalno naseljena in je igrala vlogo pri gospodarskem razvoju regije. Zaradi pomembnosti za kmetijstvo in prebivalstvo je reka pogosto v središču lokalnih politik upravljanja z vodo in meddržavnih razprav o rabi vodnih virov med Haitiem in Dominikansko republiko.
Ohranjanje in upravljanje
Za dolgoročno ohranjanje koristnosti reke so potrebni ukrepi, kot so obnova gozdov v povodju, učinkovitejše upravljanje sedimentov, izboljšanje kanalizacijskega sistema in trajnostne kmetijske prakse. Mednarodne in lokalne pobude ter projekti za upravljanje vode so bistveni za zmanjšanje negativnih vplivov na reko in izboljšanje življenjskih razmer prebivalcev v obsegu njenega vpliva.
Artibonit ostaja ključna naravna znamenitost Hispaniola — največja reka otoka, ki oblikuje krajino, podpira gospodarstvo in predstavlja izzive za trajnostno upravljanje naravnih virov v regiji.
Ime
Taíno ime reke je bilo Hatibonico. Peter Martyr d'Anghiera je zapisal, da je bilo ime Attiboni ali Attibonicus. Nekateri so trdili, da se je imenovala Guayajayuco, vendar je to druga reka, pritok Artibonita.
Tečaj
Artibonit izvira severovzhodno od reke Río Limpio v Centralni Kordiljeri v Dominikanski republiki. Artibonit izvira na Haitiju, južno od La Grand Saline, na približno . Izliva se v zaliv Gonâve.
Reka je več kilometrov dolga meja med Dominikansko republiko in Haitijem, od mesta Pedro Santana do mesta, kjer se ji pridruži reka Macasías, nato pa zavije proti zahodu na Haiti.
Njegovo povodje ima površino 9 013 km² (2 614 km² v Dominikanski republiki, ostalo na Haitiju). Njen pretok (količina vode, ki se prelije skozi odsek reke v časovni enoti) je 16,6 kubičnega metra na sekundo pri Pedru Santani.
Pritoki
Najpomembnejši pritoki so reke Libón, Macasías in Joca, vse v Dominikanski republiki. Reka Libón je edini pomemben pritok, ki se izliva v desno stran Artibonita.
Okolje
Krčenje gozdov je močno vplivalo na kakovost in količino vode v reki Artibonite v Dominikanski republiki in na Haitiju. Rib ni veliko, lovijo se le tilapije. V reki Artibonite in drugih rekah Hispanile so živeli ameriški krokodili (Crocodylus acutus), zdaj pa jih najdemo le v velikih jezerih na otoku.
Uporablja
Na Haitiju se voda reke uporablja za namakanje, v Dominikanski republiki pa ne, saj teče skozi visoke gore. Na reki Arbitonite je bil zgrajen hidroelektrarniški jez Peligre, ki proizvaja električno energijo za Haiti.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je reka Artibonite?
O: Reka Artibonite je reka na otoku Hispaniola.
V: Kolikšna je dolžina reke Artibonite?
O: Reka Artibonite je dolga 321 km.
V: Kako dolga je reka Artibonite v Dominikanski republiki?
O: Dolžina reke Artibonite v Dominikanski republiki je 68 km.
V: Kako dolga je reka Artibonite na Haitiju?
O: Dolžina reke Artibonite na Haitiju je 253 km.
V: Ali je reka Artibonite najdaljša reka na otoku Hispaniola?
O: Da, reka Artibonite je najdaljša reka na otoku.
V: Ali je reka Artibonite najdaljša reka na Haitiju?
O: Da, reka Artibonite je najdaljša reka na Haitiju.
V: Katera so druga imena reke Artibonite?
O: Reka Artibonite je znana tudi kot Artibonito v španščini in Latibonit v haitski kreolščini.
Iskati