Avstralazijska ekozona
Avstralazijsko območje je ekološka regija, ki ustreza geografski regiji Avstralazija. To pomeni Avstralijo, Novo Gvinejo in sosednje otoke. Severna meja je Wallaceova črta.
Ekozona vključuje Avstralijo, otok Nova Gvineja (vključno s Papuo Novo Gvinejo in indonezijsko pokrajino Papua).
Manjši otoki vključujejo vzhodni del indonezijskega arhipelaga, vključno z otokom Sulavezi, moluškimi otoki (indonezijski provinci Maluku in Severni Maluku) ter otoki Lombok, Sumbawa, Sumba, Flores in Timor, ki so pogosto znani kot Male Sunde.
V avstralsko-azijsko ekocono spada tudi več pacifiških otoških skupin, vključno z arhipelagom Bismarck, Vanuatujem, Salomonovimi otoki in Novo Kaledonijo. Nova Zelandija in okoliški otoki so posebna podregija avstralazijske ekozone. Preostali del Indonezije je del indomalaijske ekoobmočja.
Nekoč je bila avstralsko-azijska celinska plošča kot del superkontinenta Gondwana pritrjena na Antarktiko. Posebnosti njene flore in favne so posledica dolge ločenosti od preostalega sveta. Razen nekaterih ptic in do nedavnih vnosov s strani človeka je bilo avtohtono življenje nemoteno zaradi invazij. V tej ekoconi živita le dva enoprsti metulja in ni avtohtonih evterijskih sesalcev.
Skoraj vsi domači sesalci (razen dveh enoprstih) so močeradi. Nesporni ostanki avstralskih placentarnih sesalcev se začenjajo v miocenu, ko se je Avstralija približala Indoneziji. Pred 15 milijoni let (mya) so se v fosilnem zapisu pojavili netopirji, po 5-10 mya glodavci, po 1 mya pa podgane. Ti podatki temeljijo na fosilnih zapisih. Pred nekaj tisoč leti je človek prinesel dingo, pred 200 leti pa še veliko drugih vrst. Ti podatki veljajo za Avstralijo. Favna Nove Zelandije in pacifiških otokov kaže drugačen vzorec. Tja se selitve iz indomalajevske ekozone večinoma niso pripeljale.
Alfred Russell Wallace je našel ločnico med avstralsko-azijsko ekološko cono in preostalim svetom. Poteka med otokoma Lombok (Avstralazija) in Bali (Indomalaja).
Wallaceova črta razmejuje avstralsko in jugovzhodnoazijsko favno. Verjetni obseg kopnega v času zadnjega ledeniškega maksimuma, ko je bila morska gladina za več kot 110 m nižja kot danes, je prikazan s sivo barvo. Upoštevajte, da je globoka voda Lomboške ožine med otokoma Bali in Lombok predstavljala vodno pregrado tudi takrat, ko je nižja gladina morja povezovala zdaj ločene otoke in kopna na obeh straneh.
Ekološka cona Avstralija po podatkih WWF
Sorodne strani
- Avstralija
- Gondwana
- Biogeografija
- Linija Wallace
- Živali Nove Zelandije
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je avstralsko območje?
O: Avstralazijsko območje je ekološka regija, ki ustreza geografskemu območju Avstralazije, vključno z Avstralijo, Novo Gvinejo in sosednjimi otoki.
V: Kateri manjši otoki so vključeni v to ekološko območje?
O: Manjši otoki, vključeni v to ekozono, so vzhodni del indonezijskega arhipelaga, vključno s Sulavezijem, Moluškimi otoki (Maluku in Severni Maluku), Lombokom, Sumbawo, Sumbo, Floresom in Timorjem.
V: Katere druge pacifiške otoške skupine so del te ekološke cone?
O: Druge pacifiške otoške skupine, ki so del te ekološke cone, vključujejo arhipelag Bismarck, Vanuatu, Salomonove otoke in Novo Kaledonijo.
V: Kako se je Avstralija kot del superkontinenta Gondwana ločila od Antarktike?
O: Avstralija se je ločila od Antarktike kot dela superkontinenta Gondwana zaradi celinskega drifta v milijonih let.
V: Katere vrste sesalcev so avtohtone v avstralazijski ekozoni?
O: V avstralazijski ekoconi živita dva enoprsta in noben avtohtoni evterijski sesalec; skoraj vsi avtohtoni sesalci (razen dveh enoprstih) so močeradi.
V: Kdaj so se placentarni sesalci prvič pojavili v avstralskem fosilnem zapisu?
O: Placentalni sesalci so se v fosilnem zapisu Avstralije prvič pojavili pred približno 15 milijoni let (mya).
V: Kje je po Alfredu Russellu Wallaceu ločnica med indomalajevsko in avstralazijsko ekološko cono? O: Alfred Russell Wallace je razmejil indomalaijske in avstralske ekcone med Lombokom (Avstralija) in Balijem (Indomalaja).
