Port-de-Paix (Haiti): glavno mesto in pristanišče departmaja Nord-Ouest

Port-de-Paix, pristaniško mesto na severozahodu Haitija: kolonialna zgodovina, trajekti na otok Tortuga, nekdanji izvoz banan in kave, slikovite obale in bogata kulturna dediščina.

Port-de-Paix (kréyòl: Pòdepè ali Pòdpè; v angleščini pomeni "Peace Port") je mesto in upravno središče departmaja Nord-Ouest na Haitiju, ob atlantski obali. Mesto leži ob morju pri ustju reke Trois-Rivières in je pomembno lokalno središče za ribištvo, manjšo trgovino in storitve za okoliške podeželske skupnosti.

Okrožje okoli mesta (arrondissement) pokriva več krajev in obsežno obalno območje; ima približno 115.000 prebivalcev, med katerimi jih po popisu leta 2003), od tega jih približno 25.000 živi v samem urbanem jedru mesta. Prebivalci govorijo predvsem kreolski jezik in francoščino, lokalna kultura pa nosi močne vplive karibske, afriške in evropske zgodovine.

Krištof Kolumb je to območje obiskal 15. decembra 1492 in mu dal ime Valle del Paraíso ali Valparaiso (špansko "Rajska dolina"), ker ga je očarala naravna lepota obalne doline. V naslednjih stoletjih je obala postala pomembna postaja v pomorskih poteh in središče za dejavnosti različnih pomorščakov in naseljencev.

Mesto je blizu otoka Tortuga (La Tortue), ki ima bogato zgodovino kot baza buccaneerjev in piratov; med otokom in Port-de-Paix vozi tudi trajekt. Otok in pristanišče sta bila v preteklosti tesno povezana z morskimi trgovskimi in vojaškimi aktivnostmi v regiji.

Port-de-Paix so okoli 1665 ustanovili francoski bukanirji, ki so prihajali z otoka Tortuga. Ti pirati so dali mestu začetno razsežnost kot pomorski zbirni kotiček, kasneje pa je sledilo tudi trajnejše naselje. Leta 1676 se je v bližini zgodil eden prvih zabeleženih uporov črnskih sužnjev; vodja upora, znan kot Padre Jean (včasih omenjen tudi kot Padrejean ali Pedro Juan), je bil leta 1679 v gorah v okolici Port-de-Paix ubit s strani bukanirjev.

V 19. stoletju je regija doživela gospodarski razcvet in Port-de-Paix se je razvil v pomembno pristanišče, od koder so izvažali poljščine, zlasti banane in kavo. Pomembna je bila lokalna predelava pridelkov in pomorski transport. V zgodnjem 20. stoletju je mesto utrpelo hude škode zaradi velikega požara: leta 1902 je požar skoraj v celoti uničil mestno jedro, kar je vplivalo na ponovno gradnjo in razvoj v naslednjih letih.

Port-de-Paix je tudi glavno mesto istoimenskega okrožja (arrondissement). Arondissement sestavljajo štiri občine: Port-de-Paix, Bassin Bleu, Chansolme in otok Tortuga. V okolici so naravne znamenitosti, kot je Bassin Bleu s slapovi in tolmuni, ki pritegnejo obiskovalce iz regije in zanimajo ljubitelje narave.

Z vidika sodobne infrastrukture ima mesto osnovne storitve — trge, manjše zdravstvene ustanove, šole in lokalne pomorske povezave. Poleg trajektne povezave z otokom Tortuga obstajajo tudi cestne povezave do drugih delov severozahodnega Haitija ter občasne zračne povezave preko regionalnih pristanišč. Gospodarstvo temelji predvsem na ribištvu, kmetijstvu, izvozu lokalnih pridelkov ter denarnih pošiljkah iz tujine. Regija je ranljiva za vremenske ujme (orokane in tropske nevihte), kar vpliva na infrastrukturo, kmetijstvo in življenjski standard prebivalcev.

Port-de-Paix ima bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, ki odraža mešanico afriških, evrazijskih in karibskih vplivov. Čeprav se mesto in regija soočata z izzivi razvoja in pomanjkanja sredstev za modernizacijo, ostajata obalna lega in naravne lepote močna potenciala za turizem in lokalni razvoj.

Vprašanja in odgovori

V: Kako se imenuje mesto v angleščini?

V: Kdaj je to regijo obiskal Krištof Kolumb?

V: Kako je Krištof Kolumb poimenoval to regijo?

V: Koliko ljudi živi v Port-de-Paix glede na popis iz leta 2003?

V: Kdo in kdaj je ustanovil mesto?

V: Kaj se je zgodilo v 19. stoletju, da je Port-de-Paix postal pomembno pristanišče?

V: Katerega leta je požar uničil skoraj ves Port-de-Paix?

Išči po črki