Kaj je sekularizem (posvetnost)? Definicija in primeri

Kaj je sekularizem? Jasna definicija, praktični primeri in primerjave držav z državno religijo ter držav, kjer sta vera in država ločeni (primeri: ZDA, Indija, Iran).

Sekularizem (tudi posvetnost) pomeni, da so državne institucije, zakonodaja in javna uprava neodvisne od verske oblasti in verskih institucij. Glavna ideja je, da država ne favorizira nobene vere in da odločitve v javni sferi temeljijo na civilnih, ne verskih razlogih. Sekularizem ne pomeni nujno odsotnosti vere pri posameznikih; pomeni ločitev oziroma ločenost javne oblasti od verskih avtoritet.

Oblike in stopnje sekularnosti

Sekularizem se v praksi pojavlja v več oblikah:

• Stroga ločitev – država ne financira verskih institucij, verske simbole v uradnih prostorih omejuje ali prepove in verske norme nimajo pravne veljave (primeri delno v Združene države Amerike, čeprav so tam različni sodni precedensi).
• Laïcité – francoski model, kjer država ohranja posebno nevtralnost v javni sferi, prepoveduje verske simbole pri javnih uradnikih in šolnikih ter poudarja ločitev cerkve in države.
• Akomodacijski model – država je formalno nevtralna, vendar v praksi omogoča nekatere oblike podpore verskim skupnostim (npr. financiranje verouka v javnih šolah, priznavanje verskih praznikov).
• Ustanovljena cerkev ali državna religija – država uradno priznava eno vero kot državno (primeri: Pakistan, Združeno kraljestvo, Grčija, Iran ali Savdska Arabija), kar lahko pomeni privilegije za to vero v zakonodaji in praksi.
• Teokracija – verski voditelji neposredno upravljajo državo ali imajo odločilen vpliv na državno oblast; v takih sistemih so verski zakoni pogosto državni zakoni.

Pravna podlaga in primeri

Veliko držav v svojih ustavah ali zakonih izrecno določa razmerje med državo in religijo. V nekaterih državah, kot sta Indija in Južna Afrika, je zapisana principialna ločitev religije in države, čeprav je praksa pogosto kompleksna in polna izjem. V Združenih državah Amerike ločitev izhaja iz interpretacij določb o svobodi veroizpovedi in prepovedi ustanavljanja vere (Establishment Clause).

Zakoni o ločenosti in svobodi veroizpovedi urejajo, kako se financiranje vere, verski izobraževalni programi, verski simboli v javnih ustanovah in verske izjeme v javni politiki obravnavajo. Nekatere države imajo zelo stroge prepovedi (npr. glede verskih simbolov v šolah), druge pa bolj fleksibilne prakse ali izjemne ureditve za zgodovinsko prisotne verske organizacije.

Sekularizem v javnem življenju

Sekularnost vpliva na številna področja javnega življenja:

• izobraževanje (vključno z vprašanjem verouka v javnih šolah),
• zakonska poravnava in civilne poroke,
• javno financiranje verskih organizacij in storitev,
• simbolika v javnih prostorih (npr. križi, verske zastave, oblačenje javnih uradnikov),
• pravna veljava verskih pravil (npr. verske družinske ali kazenske prakse).

Sekularizem ni enako kot ateizem

Pogosto pride do zmede: sekularizem ne pomeni nujno nasprotovanja veri ali ateizma. Sekularizem se nanaša na ureditev države in javnih institucij, medtem ko je ateizem osebna verska (ne)izpoved. Sekularna država lahko spoštuje verske svoboščine posameznikov in skupnosti, hkrati pa ohranja nevtralnost pri javnih odločitvah.

Sporni in občutljivi vidiki

Sekularizem je pogosto predmet političnih in družbenih sporov. Nekatera vprašanja, ki sprožajo razprave:

• omejevanje verskih simbolov v javnih šolah in uradih,
• financiranje verskih skupnosti iz javnih sredstev,
• pravice verskih manjšin (npr. pravica do oblačenja ali verskih praks),
• kompatibilnost verskih zakonov s temeljnimi človekovimi pravicami.

Zaključek

V praksi je sekularizem spekter ureditev, ki se razlikujejo od popolne ločitve do različnih oblik soglasja med državo in vero. Razumevanje sekularizma zahteva pozornost do zgodovinskih, pravnih in kulturnih okoliščin vsake države — zato bodo rešitve in modeli zelo različni med državami, kot so npr. Pakistan, Združeno kraljestvo, Grčija, Iran, Savdska Arabija, Indija, Južna Afrika in Združene države Amerike. Pomembno je razlikovati med javno nevtralnostjo države in osebno vero posameznikov ter vedeti, da sekularizem ne pomeni nujno neprijaznosti do vere, temveč urejanje, ki omogoča sobivanje različnih ver in neopredeljenosti države.

Išči po črki