Leto 1851: dogodki, rojstva, smrti in umetnost

Leto 1851: kronološki pregled ključnih dogodkov, pomembnih rojstev in smrti ter razvoja umetnosti, glasbe, gledališča in literature.

Dogodki

• Velika razstava (Great Exhibition) v Londonu — od 1. maja do 15. oktobra 1851 se je v Crystal Palaceu odvijala prva svetovna industrijska in umetnostna razstava, ki je zbrala dosežke iz Evrope, Severne Amerike in drugih delov sveta. Razstava je pomenila prelomnico v mednarodni izmenjavi tehnologij, oblikovanja in industrijskega blaga ter je utrdila vlogo Londona kot kulturnega in gospodarskega središča.
• Premiera Verdijeve opere Rigoletto — opera Giuseppeja Verdija Rigoletto je bila premierno uprizorjena 11. marca 1851 v Benetkah (Teatro La Fenice). Delo je hitro postalo eno najpopularnejših in najvplivnejših oper 19. stoletja.
• Prvi mednarodni šahovski turnir v Londonu — leta 1851 je potekal prvi resni mednarodni šahovski turnir, organiziran v Londonu, ki ga je osvojil Adolf Anderssen. Turnir je bil pomemben za profesionalizacijo in širitev sodobnih šahovskih tekmovanj.
• Literarni dogodki — leto 1851 je prineslo pomembne objave v anglosaški književnosti: med njimi sta roman Herman Melvillea Moby-Dick (prva izidna izdaja v ZDA, oktobra 1851) in Nathaniela Hawthorna The House of the Seven Gables, ki sta vplivala na nadaljnji razvoj ameriške književnosti.
• Napoleonski preobrat v Franciji — 2. decembra 1851 je Louis-Napoléon Bonaparte izvedel državni udar, s katerim je utrdil svojo oblast; dogodki tega leta so pripeljali do ustanovitve Države (kasneje Francosko cesarstvo) v naslednjih letih.
• Politične spremembe v Habsburških deželah — konec leta 1851 (31. december) je cesar Franc Jožef I. uvedel t. i. Silvestrovo uredbo (Silvesterpatent), s katero se je v praksi utrdila večja centralizacija in obdobje absolutizma, pogosto označeno kot Bachov absolutizem.
• Napredek v fotografiji — leta 1851 je Frederick Scott Archer predstavil kolodijsko (wet-plate) tehniko, ki je postala pomembna inovacija v fotografiji, saj je omogočila hitrejše in cenejše snemanje z lepšo reprodukcijo podrobnosti kot prejšnje metode.

Rojstva

• 20. maj 1851: Emile Berliner — izumitelj in pionir zvočnih posnetkov (kasneje razvijal gramofon). (1851–1929)
• 6. november 1851: Charles H. Dow — ameriški novinar in soustanovitelj finančnega indeksa ter podjetja Dow Jones & Company; avtor temeljev sodobnega finančnega poročanja. (1851–1902)
• Med rojstvi leta 1851 so tudi številni znanstveniki, podjetniki in kulturniki, ki so v naslednjih desetletjih vplivali na industrijski in kulturni razvoj.

Smrti

• 14. september 1851: James Fenimore Cooper — znani ameriški romanopisec, avtor del, kot je The Last of the Mohicans, ki so pomembno vplivala na razvoj ameriške zgodovinske literature. (1789–1851)
• Poleg tega so leta 1851 umrle tudi druge osebnosti iz različnih ved; smrt posameznikov je prispevala k spremembam v literaturi, politiki in znanosti tistega časa.

Umetnost, glasba, gledališče in literatura

Leto 1851 je bilo razgibano tudi na področju kulture. Velika razstava v Londonu je bila poleg industrijskih čudes tudi vitrina oblikovanja, kiparstva, tekstila in aplikativne umetnosti, kar je vplivalo na razvoj oblikovanja in dekorativnih umetnosti po Evropi.

• Literatura: Objave Herman Melvillea (Moby-Dick) in Nathaniela Hawthorna so utrdile mesto ameriške literature v mednarodnem prostoru. Književna produkcija tistega časa se je pogosto spopadala z velikimi temami modernizacije, moralnosti in identitete.
• Gledališče in opera: Verdijev Rigoletto je prinesel novo stopnjo dramatične in glasbene intenzitete ter ostal stalnica opernega repertoarja. Gledališče in opera sta v sredini 19. stoletja igrala osrednjo vlogo pri oblikovanju javnega okusa in družbenega dialoga.
• Fotografija in vizualne umetnosti: uvedba kolodijskega postopka je omogočila širšo uporabo fotografije tako za dokumentacijo kot za umetniške pristope. Ta tehnologija je bistveno pospešila razširjenost fotografije v novinarstvu, znanosti in vsakdanji rabi.

Vpliv in pomen leta 1851

Dogodki leta 1851 so pokazali preplet industrijske, politične in kulturne modernizacije. Velika razstava je simbolizirala globalno izmenjavo idej in dobrin, tehnološke inovacije (npr. v fotografiji) so spreminjale način zaznavanja sveta, literarna in glasbena dela pa so prispevala k oblikovanju sodobnih kulturnih narativov. Politični premiki v Franciji in Habsburških deželah so pomenili tudi začetek novih obdobij v državnem upravljanju in evropski politiki.

Išči po črki