Velika razstava 1851 v Kristalni palači (Hyde Park) — prva svetovna razstava
Velika razstava, znana tudi kot razstava v Kristalni palači, je bila velika mednarodna razstava v Hyde Parku v Londonu v Angliji od 1. maja do 15. oktobra 1851. To je bila prva v nizu svetovnih razstav kulture in industrije, ki so v 19. stoletju pomenile pomembne točke srečevanja znanosti, tehnologije in oblikovanja.
Polni naslov dogodka je bil "Great Exhibition of the Works of Industry of All Nations" oziroma Velika razstava industrijskih del vseh narodov. Razstavo sta organizirala princ Albert in komisija pri Kraljevi družbi za spodbujanje umetnosti, proizvodnje in trgovine (Royal Society for the Encouragement of Arts, Manufactures and Commerce). Namen razstave je bil predstaviti sodobne dosežke industrije in oblikovanja ter utrditi položaj Britanije kot vodilne industrijske sile sveta.
Kristalna palača in arhitektura
Za razstavo je bil zgrajen impresiven razstavni objekt iz železa in stekla, ki je postal znan kot Kristalna palača. Avtor projekta je bil vrtni arhitekt Joseph Paxton. Njegova zasnova je temeljila na modularnih elementih z uporabo predizdelanih železnih nosilcev in velikih plošč stekla, kar je omogočilo hitro gradnjo velikih odprtih razstavnih prostorov. Stavba je bila tehnična novost svojega časa in je postavila nove standarde za industrijsko arhitekturo.
Razstavljeni predmeti in obiskovalci
Razstava je združevala tisoče eksponatov iz Evrope, Severne Amerike, Indije ter drugih delov kolonialnega imperija in sveta. Poleg strojnih rešitev in industrijskih naprav so bili predstavljeni tudi izdelki tekstilne industrije, fino obrtniško delo, znanstveni instrumenti, umetnine in vsakodnevne uporabne stvari. Med zanimivostmi so bili prikazi celotnega postopka proizvodnje bombaža (od predenja do končnega blaga), električni telegrafi, mikroskopi, zračne črpalke, barometri ter glasbeni, urološki in kirurški instrumenti. Obiskovalci so lahko videli delujoče stroje in demonstracije proizvodnje, kar je razstavo naredilo privlačno tako za strokovnjake kot za širšo javnost.
Dogodek je obiskalo več milijonov ljudi (približno 6 milijonov), vključno s kraljico Viktorijo in njeno družino, ki so razstavo obiskali večkrat. Princ Albert je bil predvsem navdušen promotor ideje in njenega izobraževalnega ter gospodarskega pomena.
Organizacija, finančni izid in zapuščina
Razstava se je financirala predvsem iz vstopnin in donacij. Doseženi presežek je bil pozneje namenjen nakupu zemljišča v južnem Kensingtonu ter ustanovitvi muzejev in institucij, ki so danes del kulturnega središča Londona (med drugim so tako nastajale zbirke, ki so pripeljale do nastanka Victoria and Albert Museum, Science Museum in Natural History Museum).
Velika razstava je sprožila val podobnih svetovnih razstav po celem svetu in spodbudila izmenjavo tehnologij, oblikovalskih idej ter trgovinskih povezav. Hkrati pa je pritegnila tudi kritike zaradi imperialnega okvira, v katerem so bili pogosto predstavljeni izdelki in materiali iz kolonij brez zadostne pozornosti do njihovega izvora ter razprav o družbenih posledicah industrializacije.
Kasnejša usoda Kristalne palače
Po razstavi je bil železno-stekleni objekt v Hyde Parku razstavljen kot uspešnica in ga je bilo pozneje (v spremenjeni obliki) preseljeno na območje Sydenham v južnem Londonu, kjer je Kristalna palača še dolgo ostala znana kot prireditveni prostor in botanični park. Leta 1936 je stavba pogorela v uničujočem požaru, tako da je danes ostala le zgodovinska zapuščina in številne zgodbe o inovacijah, ki jih je razstava spodbudila.
Velika razstava 1851 je bila torej pomembna kulturna, tehnološka in družbena prelomnica 19. stoletja: pokazala je moč industrijske inovacije, vpliv masovnih prireditev na javno izobraževanje in oblikovala podlago za sodobne muzejske in izobraževalne institucije.
Velika razstava v Hyde Parku leta 1851.
Ogromna Kristalna palača je bila od načrtov do odprtja zgrajena v samo devetih mesecih.
Kristalna palača
Za razstavo so zgradili posebno stavbo, Kristalno palačo. Imela je obliko ogromne steklene hiše, dolge 1851 čevljev (približno 564 metrov) in široke 454 čevljev (približno 138 metrov). Zgrajena je bila iz železnega okvirja in stekla. Skoraj v celoti je bila izdelana v Birminghamu in Smethwicku.
Zasnoval jo je Joseph Paxton, pri tem pa mu je pomagal gradbeni inženir Charles Fox. V odboru, ki je nadzoroval gradnjo, je bil tudi Isambard Kingdom Brunel. Stavba je bila arhitekturno drzna. Paxton je imel izkušnje z oblikovanjem rastlinjakov za Williama Cavendisha, šestega vojvodo Devonshira.
Kristalna palača je bila izjemno uspešna. Bila je arhitekturni čudež in tudi inženirski triumf, ki je pokazal pomembnost same razstave. Stavba je bila pozneje prestavljena in ponovno postavljena v povečani obliki v Sydenhamu v južnem Londonu, na območju, ki so ga preimenovali v "Kristalno palačo". Stavbo je 30. novembra 1936 uničil požar.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila velika razstava industrijskih del vseh narodov?
O: To je bila mednarodna razstava, ki je potekala v Hyde Parku v Londonu v Angliji od 1. maja do 15. oktobra 1851, da bi proslavila sodobno industrijsko tehnologijo in oblikovanje.
V: Kdo je organiziral veliko razstavo?
O: Velika razstava je bila organizirana pod vodstvom princa Alberta in članov Kraljeve družbe za spodbujanje umetnosti, proizvodnje in trgovine.
V: Kaj je bil glavni motiv velike razstave?
O: Glavni motiv velike razstave je bil, da Velika Britanija svetu jasno pokaže svojo vlogo vodilne industrijske države.
V: Kdo je bil princ Albert?
O: Princ Albert je bil soprog kraljice Viktorije in navdušen promotor razstave.
V: Ali se je Velika razstava financirala sama?
O: Da, velika razstava se je financirala sama.
V: Katere vrste tehnoloških eksponatov so bile priljubljene na veliki razstavi?
O: Popularni so bili tehnologija in premični stroji, zlasti delovni eksponati. Obiskovalci so si lahko ogledali celoten postopek proizvodnje bombaža od predenja do končnega blaga. Med znanstvenimi instrumenti so bili električni telegrafi, mikroskopi, zračne črpalke in barometri ter glasbeni, urološki in kirurški instrumenti.
V: Ali je kraljica Viktorija z družino obiskala veliko razstavo?
O: Da, kraljica Viktorija in njena družina so Veliko razstavo obiskali trikrat.
