Tisov ples (Le bal des if), Versailles 1745 — maskirani ples in Pompadour

Tisov ples v Versaillesu 1745: znameniti maskirani bal, kjer je Ludvik XV. spoznal markizo de Pompadour — zgodovinska zgodba ljubezni, dvora in glamurja.

Tisov ples (francosko Le bal des if) je bil ples v maskah. Potekal je v ogledalni dvorani v Versaillesu v noči s 25. na 26. februar 1745. Petnajst tisoč ljudi je v Herkulovi sobi čakalo na začetek plesa. Kralj Ludvik XV. in nekaj njegovih dvornih gospodov so se ga udeležili oblečeni v drevesa tise. Ples je znan kot kraj, kjer je kralj navezal stike z Jeanne-Antoinette Poisson. Prvič jo je videl med lovom v Senartu. Poissonova je bila 14. septembra 1745 dvoru uradno predstavljena kot markiza de Pompadour. Do svoje smrti leta 1764 je bila kraljeva uradna ljubica.

Prizorišče in potek plesa

Ples v maskah je bil tipična dvorna zabava 18. stoletja, ki je združevala glasbo, ples, kostume in teatralne prizore. Dogodek v palači Versailles je bil izveden v bogato opremljenih zaalih, glavna prizorišča pa sta bila ogledalna dvorana in sosednje salone, med katerimi je bila tudi Herkulova soba. Maskirani nastopi so pogosto dopuščali več svobode v obnašanju, saj je anonimnost mask omogočala mešanje družbenih slojev in bolj sproščene stike med udeleženci.

Pomen za Jeanne‑Antoinette Poisson (markiza de Pompadour)

Jeanne‑Antoinette Poisson, kasneje znana kot markiza de Pompadour, je na dvoru hitro pridobila ugled in vpliv. Srečanje s kraljem na tem plesu se pogosto omenja kot ključni trenutek, ki je odprl pot njenemu vzponu v središče versailleskega dvora. Po uradni predstavitvi 14. septembra 1745 je postala ena najbolj prepoznavnih oseb emergentnega dvornega življenja. Čeprav se njuna osebna zveza z Ludvikom XV. sčasoma ni obdržala na enak način, je Pompadour ostala vplivna pri dvoru do svoje smrti leta 1764: bila je zaščitnica umetnosti, naročnica del in pomembna kulturna patronka.

Kulturni in politični vpliv

• Umetnost in naročila: Pompadour je podpirala slikarje, kiparje in obrtnike svojega časa ter močno vplivala na okuse v dekorativni umetnosti in modi (rococo). Bila je pomembna podpornica manufakture Sèvres in naročnica del umetnikov, kot je bil François Boucher.
• Intelektualno okolje: kot zaščitnica je podpirala salone in razpravne kroge, v katerih so sodelovali misleci razsvetljenstva; to je prispevalo k širjenju novih idej v francoski družbi 18. stoletja.
• Dvorska politika: prisotnost in vpliv Pompadour sta imela tudi politične konsekvence — lahko je svetovala kralju in vplivala na imenovanja in kulturne odločitve, čeprav so zgodovinarji različno ocenili obseg njenega dejanskega političnega nadzora.

Zgodovinska zapuščina

Tisov ples ostaja v zgodovinski spominu predvsem kot dogodek, povezan z začetkom zgodbe o markizi de Pompadour in kot simbol dvorne spektakularnosti v času Ludvika XV. Ples v maskah in ljudje, oblečeni kot tise, so postali del imaginarija o Versaillesu — kraj ekstravagantnih prireditev, kjer je estetika in predstava igrala ključno vlogo pri oblikovanju oblasti in družbenih vezi.

Opomba o virih in pričevanjih: številni sodobni opisi dogodkov v dvorskem okolju so obarvani z dramatiko in pretiravanjem; število prisotnih ter podrobnosti plesa se v virih razlikujejo, zato zgodovinski opis pogosto združuje uradna poročila, zasebna pričevanja in kasnejše interpretacije zgodovinarjev.

Išči po črki