Zrcalna dvorana Versailles (Galerie des Glaces) – zgodovina in pomen

Zrcalna dvorana Versailles: baročna mojstrovina polna umetnosti, kraljevskih ceremonij in zgodovinskih prelomnic (1871, podpis Versajske pogodbe) — zgodovina, arhitektura, pomen.

Zrcalna dvorana v palači Versailles v Franciji (francosko Grande Galerie ali Galerie des Glaces) je ena najbolj znamenitih sob evropske baročne arhitekture. Zgrajena je bila na nekdanji terasi, ki jo je zasnoval Louis Le Vau; končno obliko sta ji dala arhitekt Jules Hardouin‑Mansart in dekorater Charles Le Brun, ki sta dvorano zasnovala in opremila med letoma 1678 in 1684. Dvorana je bogato okrašena z marmorjem, pozlačenimi bronastimi trofejami in kiparskimi skupinami; kapiteli v tako imenovanem „francoskem redu“ nosijo motive petelina, Apolona in fleur‑de‑lis. Stene in grede krasijo pozlačene trofeje del avtorjev Coysevoxa, Tubija, Le Grosa, Clériona in Flamena, v nišah pa so skulpture in upodobitve, med drugim Bakha, Uranije, Modestije, Venere v Modestiji ter antični predmeti iz zbirk kralja Ludvika XIV.

Arhitekturne značilnosti in oprema

Zrcalna dvorana meri približno 73 metrov v dolžino, okoli 10,5 metra v širino in približno 12,3 metra v višino. Na eni strani jo osvetljuje 17 velikih lokovnih oken, nasproti pa stoji 17 velikih ogledal, sestavljenih iz več sto posameznih steklenih plošč (v preteklosti je govorica omenjala okoli 357 ogledal). Za francosko proizvodnjo ogledal je imel velik pomen razvoj kraljeve manufakture in podpora ministra za finance Jeana‑Baptista Colberta ter tovarne, kot je bila poznejša Saint‑Gobain, kar je zmanjšalo odvisnost od beneških steklarjev. Nad obiskovalci kraljuje impresiven stropni program, ki ga je naslikal Charles Le Brun: alegorične upodobitve slavijo Ludvika XIV. kot »Kralja Sonca« ter prikazujejo njegove vojaške zmage in državne reforme.

Na stropu so upodobljene predvsem prizade za utrditev francoske moči: prizori iz vojne z Nizozemsko (1672–1678) in medaljoni ter trompe l'œil poslikave, ki se nanašajo na vojno devolucije (1667–1668) ter upravne in sodne reforme v prvih letih vladavine Ludvika XIV. Dve od štirih miz iz alabastra prihajata iz zbirke vojvode d'Antin; vaze, doprsni kipi in drugi dekorativni predmeti izhajajo iz kraljevih zbirk. Svečnike in kandelabre iz leta 1770 so po dokumentih in izvirnikih restavrirali oziroma rekonstruirali leta 1980.

Zgodovinski pomen in dogodki

V 17. stoletju je dvorano uporabljal Ludvik XIV. pri svojih vsakodnevnih sprehodih iz zasebnega stanovanja proti kapeli, hkrati pa je dvorana služila tudi kot prostor, kjer se je zadržavalo dvorstvo in kjer so dvorjani opazovali življenje okoli kralja in člane kraljeve družine. Dvorana je skozi stoletja doživela številne pomembne zgodovinske dogodke: v letu 1745 je bila prizorišče plesa na tisi, na katerem je Ludvik XV. spoznal gospo de Pompadour, kar je imelo velik vpliv na francosko dvorno politiko in kulturo.

V 19. stoletju je bila dvorana priča ključnemu političnemu dogodku: 18. januarja 1871 so v ogledalni dvorani Bismarck in drugi pruski voditelji razglasili pruskega kralja Viljema I. za nemškega cesarja — dogodek, ki simbolizira preoblikovanje evropskega političnega zemljepisja. Po prvi svetovni vojni je francoski predsednik vlade Clemenceau izbral to dvorano za podpis Versajske pogodbe, s katero se je 28. junija 1919 uradno končala prva svetovna vojna. Danes Zrcalna dvorana še vedno služi za pomembne državno-protokolarne priložnosti, sprejeme in obiske tujih voditeljev.

Restavracije, trajna vrednost in obisk

Zaradi izjemne zgodovinske in umetniške vrednosti so dvorano večkrat obnavljali; obsežna restavratorska dela skrbno obnavljajo stenske dekoracije, stropne poslikave, ogledala in leseno ter marmorno opremo po sodobnih muzejskih standardih. Versailles kot celota je uvrščen na seznam svetovne dediščine UNESCO, Zrcalna dvorana pa ostaja eden glavnih razlogov za obisk palače.

Za obiskovalce je dvorana dostopna v okviru vodenih in samostojnih ogledov palače. Zaradi občutljivosti dekoracij se obiskovalci prosijo, naj sledijo navodilom osebja in ne povzročajo nepotrebnega dotika ali fotografiranja z bliskavico, če to ni dovoljeno. Ob večjih protokolarnh dogodkih je javni obisk v posameznih terminih omejen.

Zaključek: Zrcalna dvorana ni le arhitekturni biser baroka, temveč tudi simbol absolutistične moči Ludvika XIV., prizorišče ključnih diplomatskih trenutkov in živa muzejska zbirka, ki povezuje umetnost, politiko in zgodovino Francije.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je zrcalna dvorana?

V: Kakšne vrste okrasja so v dvorani?

V: Kako se je dvorana uporabljala skozi zgodovino?

V: Kdo je zasnoval dvorano?

V: Kateri dogodki so potekali v dvorani ali v njeni bližini?

V: Katere vrste predmetov je mogoče najti v njej ali okoli nje?

Išči po črki