Ustavna konvencija v Topeki se je sestala od 23. oktobra do 11. novembra 1855 v dvorani Constitution Hall v mestu Topeka v zvezni državi Kansas. Na njej je bila napisana ustava iz Topeke, ki bi prepovedala suženjstvo v Kansasu. Konvencijo so organizirali svobodnjaki, da bi se uprli za suženjstvo naklonjeni teritorialni zakonodaji, ki je bila izvoljena 5. marca 1855. Teritorialni zakonodajni zbor je bil izvoljen na volitvah, na katerih je bilo veliko volilnih goljufij in ustrahovanja naseljencev iz svobodnih zveznih držav.

Ustava Topeka je bila prvi poskus oblikovanja vladne strukture Kansasa in zapisa njene pravne podlage. Prebivalci svobodne države so ustavo sprejeli 15. decembra 1855. Ustava je bila poslana v Washington. Resnično so želeli, da jo sprejme ameriški kongres. Predsednik Pierce je dokument sovražil. V senatu jo je predstavil senator Lewis Cass iz Michigana, v predstavniškem domu pa predstavnik Daniel iz Indiane. V predstavniškem domu je bil 2. julija sprejet z dvema glasovoma, vendar ga je senat zadržal v odboru. Senator Stephen A. Douglas je 8. julija v predlogu zakona, ki je bil nasprotni predlogu senatorja Cassa, obravnaval ustavo iz Topeke. Cass je zadevo vrnil prebivalcem Kansasa, da bi sledili zakonu Kansas-Nebraska.

Ozadje

Ustvarjanje ustave iz Topeke je potekalo v okviru širšega spopada, znanega kot Bleeding Kansas — obdobja nasilnih spopadov med protiproblemnimi pristaši suženjstva in nasprotniki suženjstva v teritorialnem Kansasu po sprejetju Kansas–Nebraska Act (1854). Ta zakon je uvedel načelo popularne suverenosti, po katerem so naseljenci ozemlja odločali o vprašanju suženjstva. Posledica so bile masovne migracije zagovornikov in nasprotnikov suženjstva, nasilje ter sporne volitve, ki so dali znak, da zadeva ne bo ostala le lokalna.

Vsebina in sprejem ustave

Ustava iz Topeke je formalno prepovedala suženjstvo v kansasu in skušala vzpostaviti civilne institucije svobodne države. Namen konvencije in ustave je bil ustvariti protistrukturo proti uradno izvoljeni teritorialni zakonodaji, ki so jo mnogi svobodnjaki smatrali za nezakonito zaradi vmešavanja volilnih prevar in ustrahovanja volivcev.

Ustavo so potrdili prostostojni volivci 15. decembra 1855 in jo poslali v ZDA krovnim organom v upanju na sprejem in priznanje Kansasa kot svobodne zvezne države.

Odmevi v Washingtonu

Dokument je izzval hude politične razprave v Washingtonu. Predsednik Pierce in njegovi podporniki so ustavo zavrnili kot nezakonit oziroma kot rezultat upora proti zakoniti teritorialni oblasti. V predstavniškem domu je bil predlog za priznanje ustave iz Topeke sprejet z ozko večino, vendar je v senatu zadeva obstala v odboru in ni dobila potrebne podpore za dokončno sprejetje.

V tem času so nastajali tudi drugi dokumenti in poskusi urejanja položaja v Kansasu — med bolj znanimi so bili Lecompton Constitution (prosuženjski) in poznejša Wyandotte ustava, pod katero je bil Kansas nazadnje sprejet v Unijo kot svobodna država leta 1861. Poseben pomen je imela tudi udeležba vplivnih senatorjev in predstavnikov; v zgodbi o Topeki sta se omenjala senator Lewis Cass in senator Stephen A. Douglas, ki je kot zagovornik popularne suverenosti predlagal drugačne rešitve, Cass pa je uspeval vračati vprašanje k lokalnim odločitvam v okviru Kansas–Nebraska zakona.

Pomen in posledice

  • Politični vpliv: Ustava iz Topeke je postala simbolična točka v nacionalnem boju proti širjenju suženjstva in je prispevala k polarizaciji politik med Severom in Jugom.
  • Pravni in praktični izid: Ker je senat zadržal odločanje in ker predsednik in zvezna vlada niso priznali načina njenega nastanka, ustava ni stopila v splošno pravno veljavo. Vendar je vplivala na nadaljnje politične podvige v Kansasu, tudi na nastanek nasprotnih (prosuženjskih) ustav.
  • Dolgotrajni učinek: Dogodki v Kansasu so prispevali k stopnjevanju napetosti, ki je vodila k ameriški državljanski vojni; Kansas pa je bil na koncu sprejet kot svobodna zvezna država leta 1861 pod Wyandotte ustavo.

Ustava iz Topeke torej ostaja pomemben primer tega, kako so lokalne ustavne iniciative, volilne sporne prakse in nacionalna politika prepleteni v obdobju pred ameriško državljansko vojno.