Lecomptonska ustava (1857) je bila ena od štirih predlaganih ustav za zvezno državo Kansas. Napisali so jo zagovorniki suženjstva in je vsebovala določbe, ki so dovoljevale suženjstvo v državi ter izključevale proste črnce iz nekaterih državljanskih pravic. Večina volivcev na ozemlju Kansasa je 4. januarja 1858 to ustavo zavrnila. Zavrnitev lecomptonske ustave in kasnejše sprejetje Kansasa v Unijo kot svobodne države sta razkrila zlorabe in goljufive volilne prakse — podobne tistim, ki so jih že uporabljali bušvarji in obmejni zagovorniki suženjstva pri prejšnjih poskusih oblikovanja državne ustave.
Ozadje in vzroki spora
Ko je leta 1854 sprejet Kansas–Nebraska Act, je načelo »popularne suverenosti« omogočilo naseljencem, da so odločali o vprašanju suženjstva sami. To je sprožilo hud konflikt med zagovorniki in nasprotniki suženjstva ter obdobje nemirov, znano kot »Bleeding Kansas«. V takšnem vzdušju so pristaši suženjstva organizirali konvencijo v izbranem glavnem mestu Lecompton septembra 1857, da bi pripravili ustavo, ki bi utrdila pravice lastnikov sužnjev.
Vsebina in sporne določbe
Lecomptonska ustava je vsebovala člen, ki je varoval in uredil obstoj suženjstva v prihodnji državi ter omejeval pravice svobodnih črncev, na primer v praksi preprečeval ali omejeval njihovo vključenost v listino pravic in volilne pravice. Takšna ureditev je bila za nasprotnike suženjstva nesprejemljiva, zato je ustava sprožila močan odpor in politični spor tako v Kansasu kot v Washingtonu.
Volilne prakse in politični odziv
Postopek nastajanja lecomptonske ustave in spremljajoče volitve so zaznamovale vprašljive in pogosto nasilne prakse: v postopke so se vmešavali obmejni volivci iz Misurija (t. i. »border ruffians«), pridelek je bilo tudi množično zastraševanje in glasovanja, ki jih nasprotniki štejejo za ponarejena. Večina dejanskih naseljencev Kansasa je bila proti suženjstvu, glasovanje pa so številni nasprotniki bojkotirali, ker so menili, da postopek ni bil pošten.
Teritorialni guverner Kansasa Robert J. Walker, ki je bil v splošnem naklonjen načelu lokalne odločitve, je nasprotoval očitnim nepravičnostim in po pridobitvi znanja o zlorabah odklonil uveljavitev take ustave — posledično je odstopil s položaja guvernerja, ker ni želel sodelovati pri uveljavljanju take politike.
Vpliv v Washingtonu in razkol v Demokratski stranki
Predsednik James Buchanan je podpiral lecomptonsko ustavo in jo poslal v kongres, kar je razplamtelo veliko državno razpravo. Južnjaški demokrati so ga podpirali, a številni severni demokrati, ki jih je vodil Stephen A. Douglas, so se pridružili republikancem in glasovali proti njej. Kontroverza je razklala Demokratsko stranko in oslabljala medstrankarske odnose v času, ko je napetost med Severnimi in Južnimi znatno naraščala.
Usoda ustave in posledice
Ker je bila podana obtožba o goljufivih volitvah in ker so kongresni postopki podlegli velikim političnim pritiskom, so volivci ozemlja Kansasa 4. januarja 1858 jasno zavrnili lecomptonsko ustavo. Končno različico ustave Wyandotte, ki je bila bolj v skladu s protisuženjskimi interesi, so sprejeli kasneje; ta konstitucija je služila kot podlaga za vstop Kansasa v Unijo kot svobodna država leta 1861. Celoten primer Lecomptonske ustave je imel daljnosežne politične posledice: razburil je javnost, poglobil razkol med severnimi in južnimi politikami ter prispeval k porastu napetosti, ki je vodila v ameriško državljansko vojno.
Za kontekst: pred Lecomptonsko ustavo je bila napisana Ustava Topeka, po njej pa sta sledili Ustava Leavenworth in Ustava Wyandotte. Ustava Wyandotte je na koncu postala ustava države Kansas.
