Koncentracijsko taborišče Treblinka

Treblinka je bilo nacistično taborišče smrti med drugo svetovno vojno. Bilo je na Poljskem, ki je bila takrat pod nadzorom Nemčije. Taborišče je bilo v gozdu severovzhodno od Varšave.

Cilj taborišč smrti, kot je bila Treblinka, je bil čim hitreje pobiti milijone ljudi. Treblinka je bila odprta od 23. julija 1942 do 19. oktobra 1943 med operacijo Reinhard, najbolj smrtonosnim delom holokavsta. V Treblinki so nacisti ubili najmanj 700 000 do 900 000 Judov in najmanj 2 000 Romov. Nacisti so v Treblinki ubili več Judov kot v katerem koli drugem taborišču smrti razen Auschwitza.

Treblinka I: Delovno taborišče

Nacistični uradniki so Treblinko odprli novembra 1941 kot taborišče za prisilno delo. Nacisti so v Treblinko poslali dve skupini ljudi, da bi delali kot sužnji:

judovsko ljudstvo in
poljski državljani, ki niso Judje in so se znašli v težavah.

Vendar so Jude in Poljake zadrževali v ločenih delih taborišča.

Večina zapornikov v Treblinki je delala v gramoznici, na namakalnem območju ali v gozdu, kjer so sekali les za kurjavo krematorijskih peči.

Med letoma 1941 in 1944 je bilo v Treblinki I zaprtih več kot 20.000 ljudi.Več kot polovica jih je umrla zaradi lakote, bolezni, slabega ravnanja in hitrih usmrtitev (usmrtitev brez sojenja).

Treblinka II: taborišče smrti

Julija 1942 so nacisti končali gradnjo taborišča smrti Treblinka II, ki je bilo od delovnega taborišča (Treblinka I) oddaljeno približno kilometer. V tem zgodovinskem času so nacisti že pobijali ljudi v dveh drugih taboriščih smrti: Belzec in Sobibor.

Nacisti so v Treblinki izvajali genocid do novembra 1943. V taborišču so umorili do 925.000 Judov. Mnoge so ubili z ogljikovim monoksidom v plinskih komorah.

Sonderkommando

Večino judovskih moških, ki so jih poslali v Treblinko, so ubili takoj. Nekaj pa jih je bilo izbranih v suženjske delovne enote, imenovane Sonderkommando. Ko so nacisti morili ljudi v plinskih komorah, so Sonderkommando prisilili, da so trupla žrtev pokopali v množična grobišča. Ta telesa so leta 1943 izkopali in jih skupaj s trupli novih žrtev upepelili na velikih žganih ognjih na prostem.

V začetku avgusta 1943 se je Sonderkommando uprl. Ubitih je bilo več nacističnih stražarjev, iz taborišča pa je pobegnilo približno 200 zapornikov; skoraj sto jih je preživelo kasnejšo gonjo. Zaradi tega so nacisti oktobra 1943 prenehali pobijati zapornike v plinskih komorah v Treblinki.

Uničenje

Konec julija 1944 so se sovjetske enote približale Treblinki. V taborišču je ostalo od 300 do 700 judovskih zapornikov. Nacistični stražarji so vse postrelili. Nacisti so nato taborišče hitro uničili. Preden so pobegnili, so zgradili kmečko hišo za stražarja in zemljo zravnali z zemljo, da bi poskušali skriti dokaze o svojem genocidu. Nato so pobegnili iz taborišča.

V zadnjem tednu julija 1944 so v Treblinko prispele sovjetske enote.