Princ Albert (1819–1861) — mož in princ konzort kraljice Viktorije

Princ Albert (1819–1861) — princ konzort Viktorije: življenje, vpliv na britansko industrijo, Kristalna palača, družina, izobraževanje in trajna zapuščina.

Princ Albert Saško-Koburški in Gotski (Francis Albert Augustus Charles Emmanuel; pozneje princ konzorcij; 26. avgust 1819 – 14. december 1861) je bil mož kraljice Viktorije Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske. Kot princ konzort je pomembno oblikoval vlogo britanske monarhije v 19. stoletju, bil je pokrovitelj znanosti, umetnosti in izobraževanja ter močan svetovalec kraljici.

Zgodnje življenje in izobrazba

Albert se je rodil v bližini Coburga v Nemčiji, v družini Saško-Koburških in Gotskih vojvod. Bil je sin Ernesta I., vojvode Saško-Koburškega in Gotskega, in Luize Saško-Gotsko-Anhaltske. Že kot otrok je kazal zanimanje za znanost, branje in matematiko. Prejel je dobro izobrazbo doma in na univerzi; intenzivno se je izobraževal tudi sam, bral strokovna dela in se zanimal za tehniko in industrijo, kar je kasneje vplivalo na njegove javne projekte.

Poroka z Viktorijo in družinsko življenje

10. februarja 1840 se je poročil s kraljico Viktorijo, svojo sestrično iz prvega kolena. Poroka je potekala v palači svetega Jakoba, kraljičinem uradnem domu v Londonu. Viktorija in Albert sta bila v začetku močno zaljubljena; zveza je imela velik osebni pomen za oba in je oblikovala vrednote njihovega dvora.

Albert in Viktorija sta imela skupaj devet otrok. Albert se je močno ukvarjal z vzgojo in izobraževanjem svojih potomcev, še posebej ko se jima je leta 1841 rodil drugi otrok, Albert Edvard (bodoči kralj Edvard VII.). Njegov pristop k vzgoji je bil zahteven in discipliniran; zgodovinski viri omenjajo, da se nista z najstarejšim sinom nikoli povsem zbližala in da je Albert pogosto prezahteven pri njegovem izobraževanju.

• Skupaj z Viktorijo je imel devet otrok, med katerimi je bila tudi Viktorija, ki je pozneje postala pruska kraljica in nemška cesarica.

Javna vloga, dosežki in vpliv

Sprva je bila družbena in politična vloga Alberta omejena – kot tujec in mož kraljice je bil na začetku držan stran od neposrednega vladanja in politike; ni smel sodelovati pri upravljanju države. Sčasoma pa je postal zaupan svetovalec in je pogosto dajal nasvete takratnemu ministrskemu predsedniku.

Eden njegovih najbolj znanih projektov je bila organizacija velike razstave v Hyde Parku v Londonu (The Great Exhibition, 1851). Namen razstave je bil prikazati industrijsko moč in tehnološke dosežke po industrijski revoluciji. Razstava je potekala v Kristalni palači, veliki stekleni stavbi, in je bila izjemno uspešna; prispevala je k povečanju prestiža Velike Britanije in Alburtovi priljubljenosti v državi.

Albert je bil aktivno vključen kot pokrovitelj umetnosti, znanosti in izobraževanja. Spodbujal je ustanavljanje muzejev, galerij in izobraževalnih institucij; po njegovi smrti so se nekatere ustanove in spomeniki, na primer Royal Albert Hall in Victoria and Albert Museum (imenovana tudi po kraljici), povele z njegovo zapuščino. Podpiral je tudi izboljšave v javni izobrazbi in industrijsko posodobitev.

Nekateri sodobniki so mu očitali pretirano vmešavanje v javne zadeve in to, da je kot tujec imel prevelik vpliv, vendar ga zgodovina pogosto ocenjuje kot ključnega svetovalca, ki je pomagal modernizirati vlogo monarhije in izboljšati kulturno ter znanstveno življenje v Britaniji.

Zdravje, smrt in žalovanje

Albertovo zdravje se je s starostjo slabšalo. Leta 1861 je med potovanjem v Cambridge k sinu zbolel za vročino. Njegovo stanje se je poslabšalo in bolezen so sodobni viri imenovali tifus, kar so zdravniki 19. stoletja pogosto diagnosticirali pri hudih vročinskih obolenjih; sodobni raziskovalci včasih razpravljajo o možnosti, da bi šlo tudi za tifusno ali tifoidno obliko. Umrl je 14. decembra 1861 na Windsorskem gradu.

Kraljica Viktorija je bila ob njegovi smrti globoko prizadeta. Naslednjih več desetletij je preživela v javnem žalovanju; v kratkem obdobju po njegovi smrti je njen nastop v javnosti postal redek in njeno dolgo obdobje žalovanja močno zaznamovalo vlogo monarhije v naslednjih letih. Ta osebna izguba je vplivala tako na zasebno življenje kot tudi na javno podobo kraljice.

Zapuščina

Princ Albert je po smrti dobil številne spomenike in je postal simbol viktorijanske dobe, ki združuje tehnično inovacijo, industrijski napredek in kulturno prizadevanje. Najbolj vidni spomenik mu je Albert Memorial v Kensingtonskih vrtovih, ob Royal Albert Hallu. Njegova pobuda za razstavo iz leta 1851 in podpora umetnostim ter znanosti sta pustili trajen pečat v britanskem javnem življenju.

Čeprav je bil v svojem času včasih tarča kritik zaradi svojega vpliva in porekla, zgodovinski pogledi pogosto priznavajo njegovo vlogo pri modernizaciji monarhije in promociji kulture, izobraževanja ter industrije v 19. stoletju.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil princ Albert?

V: Kje se je Albert rodil?

V: Kdaj se je poročil s kraljico Viktorijo?

V: Česa mu kraljica Viktorija ni dovolila?

V: Kateri dogodek si je zamislil princ Albert?

V: Koliko otrok sta imela skupaj?

V: Kaj je povzročilo njegovo smrt?

Išči po črki