Kraljica Viktorija (1819–1901): življenje, vladavina in vpliv
Kraljica Viktorija (1819–1901): življenje, vladavina in vpliv — od zakona z Albertem, industrijske preboje do naslova cesarice Indije; poglobljen vpogled v viktorijansko dobo in njen vpliv.
Kraljica Viktorija (rojena Alexandrina Victoria; 24. maj 1819 – 22. januar 1901) je bila kraljica Združenegakraljestva Velike Britanije in Irske med letoma 1837 in 1901. Rodila se je v Londonu kot hči nemške princeze in britanskega princa; njen oče je bil princ Edward, vojvoda od Kenta, mati pa princesa Victoria of Saxe-Coburg-Saalfeld. Na prestol je prišla pri 18 letih po smrti svojega strica Viljema IV.
Zgodnje življenje in izobraževanje
V otroštvu sta zanjo skrbela predvsem guvernanta Louisa Lehzen in duhovnik reverend George Davys. Zaradi skrbno načrtovanega vzgojnega režima, znanega kot Kensington System, je bila vzgojena strogo in izolirano; to je kasneje vplivalo na njeno osebnost in odnose z družino. Naučila se je tekoče govoriti in brati v nemščini in francoščini ter dobila temeljno izobrazbo o zgodovini, religiji in državnih zadevah.
Poroka, družina in vloga princa Alberta
Leta 1840 se je Viktorija poročila s svojim prvim bratrancem, princem Albertom iz dinastije Saxe-Coburg and Gotha. Albert je postal njen tesen svetovalec in pomemben promotor znanosti, industrije, umetnosti ter javnih reform. Poudarjal je pomen izobraževanja, tehničnih dosežkov in državljanske odgovornosti. Par je imel devet otrok: Viktorijo (Princess Royal), Albert Edwarda (kasneje kralj Edward VII), Alice, Alfreda, Heleno, Louise, Arthura, Leopolda in Beatrice. Kot zakonca sta poudarjala pomen družinskega življenja in krščanstva, kar je vplivalo na družbeno moralo tiste dobe.
Javna vloga in politični kontekst
Kljub svoji osebni prepričanosti je Viktorija vladala kot ustavna monarhinja: najpomembnejše politične odločitve so sprejemali izvoljeni ministri, kraljica pa je ob spremljanju delovala kot moralni in simbolni vodja države. V zgodnjih letih jo je mentoriral premier Lord Melbourne. V času njene vladavine so nastopili pomembni premierji, med drugim Sir Robert Peel, William Gladstone in Benjamin Disraeli; odnosi med kraljico in posameznimi politikoma so včasih vplivali na javno mnenje.
Industrializacija, imperij in Kristalna palača
Viktorijanska doba je sovpadala z razmahom industrijske revolucije in širjenjem britanskega imperija. Leta 1851 je bila v Kristalni palači. odprta Prva svetovna razstava (Great Exhibition), ki jo je močno spodbujal princ Albert; razstava je predstavila industrijske, tehnološke in umetniške dosežke Velike Britanije in njenih kolonij ter simbolizirala preboj v moderno, industrijsko družbo. Celotna era se pogosto imenuje viktorijanski dobi.
Tragedija, umik in novi položaj v imperiju
Leta 1861 je umrl princ Albert. Viktorija je ob smrti svojega moža vstopila v dolgo obdobje žalovanja in se veliko umaknila iz javnega življenja, kar je začasno zmanjšalo njeno priljubljenost. Medtem pa se je britanski imperij utrjeval: po uporu v Indiji (1857) je britanska krona leta 1858 prevzela neposredno oblast nad Indijo, in leta 1876 je parlament sprejel Royal Titles Act, s katerim je kraljica sprejela naslov "cesarica" Indije". Viktorija je Indijo zanimala vse življenje, čeprav je nikoli ni obiskala.
Prepoznavnost, jubileji in družinska mreža
V poznih letih vladavine se je njena priljubljenost ob obnovljenem javnem nastopanju vrnila. Leta 1897 je obeležila diamantni jubilej – 60 let na prestolu – z obsežnimi slovesnostmi. Številni njeni otroci so se poročili v evropske vladarske hiše, zato so ji v poznejših letih rekli "babica Evrope"; med drugimi so s svojimi sorodstvi povezali britansko krono z nemškimi, grškimi, ruskimi in drugimi dvorci, kar je pomembno vplivalo na mednarodne vezi tistega časa.
Osebni interesi in zapuščina
Viktorija je uživala v plesu, skiciranju, jahanju in petju; kot otrok jo je učil tenor Luigi Lablache. Rada je slikala in igrala klavir. Vse življenje je redno vodila obsežen dnevnik – dnevniški zapisi so danes dragocen vir za zgodovinarje in ponujajo vpogled v zasebno življenje in misli dolgoletne monarhinje. Njen priljubljen bivalni kraj je bil Osborne House na otoku Wight, kjer je večkrat preživljala poletja in kjer je tudi umrla 22. januarja 1901.
Pomen in ocena v zgodovini
Vladavina Viktorije je trajala več kot 63 let in je ena najdaljših v britanski zgodovini; njena era je zaznamovala veliki družbeni, gospodarski in politični prehod v sodobno dobo. Viktorianska podoba skromne, delavne in moralne monarhinje je močno vplivala na britansko kulturo in identiteto. Čeprav je bila njena vladavina izrazito reprezentativna in omejena z ustavno ureditvijo, je Viktorija skozi svoj osebni življenjski slog, družinske povezave in simbolično vlogo utrdila mesto britanske monarhije v času velikih sprememb.
Predniki
| Viktorija prednikov Združenega kraljestva v treh generacijah | ||||
| Viktorija iz Združenega kraljestva | Oče: | Dedek po očetovi strani: | Pradedek po očetovi strani: |
|
| Prababica po očetovi strani: |
| |||
| Babica po očetovi strani: | Pradedek po očetovi strani: |
| ||
| Prababica po očetovi strani: |
| |||
| Mati: | Dedek po materini strani: | Prapradedek po materini strani: |
| |
| Prababica po materini strani: |
| |||
| Babica po materini strani: | Materin prapradedek: |
| ||
| Prababica po materini strani: |
| |||
Mlada kraljica Viktorija
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bila kraljica Viktorija?
O: Kraljica Viktorija (rojena Alexandrina Victoria) je bila kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske od leta 1837 do leta 1901. Rodila se je nemški princesi in angleškemu princu.
V: Koliko let je bila stara, ko je postala kraljica?
O: Kraljica Viktorija je postala kraljica Združenega kraljestva Velika Britanija pri 18 letih, ko je umrl njen stric, kralj Viljem IV.
V: Kaj se je naučila kot otrok?
O: Kot otroka sta kraljico Viktorijo učila njena guvernanta Louise Lehzen in reverend George Davys. Naučila se je dobro govoriti in brati v nemščini in francoščini. Učila se je tudi pri slavnem opernem pevcu Luigiju LaBlachu in uživala v plesu, risanju, jahanju in petju. Znala je igrati klavir in rada je slikala.
V: S kom se je poročila?
O: Leta 1840 se je kraljica Viktorija poročila s svojim prvim bratrancem princem Albertom. Podpiral je znanost, trgovino in umetnost v Veliki Britaniji. Skupaj sta imela devet otrok, ki so verjeli, da sta dobro družinsko življenje in krščanstvo zelo pomembna za njihovo vzgojo.
V: Kateri dogodek se je zgodil delno zaradi Albertovega trdega dela?
O: Velika razstava v Kristalni palači, ki je bila odprta leta 1851, je bila deloma posledica Albertovega trdega dela in je pokazala uspeh Britancev v viktorijanskih časih.
V: Kakšen naziv je prejela leta 1877?
O: Leta 1877 je kraljica Viktorija prejela naziv "cesarica Indije". Čeprav se je zelo zanimala za Indijo, ni nikoli obiskala podceline; namesto nje se je tja v njenem imenu odpravil njen sin.
V: Kako dolgo je vladala? O:Kraljica Viktorija je vladala 63 let - sedem mesecev dlje kot katerikoli drug kralj ali kraljica pred njo - do svoje smrti zaradi možganske krvavitve leta 1901, ko je njen sin Edvard VII. postal kralj Združenega kraljestva in cesar Indije do svoje smrti 6. maja 1910.
Iskati