Ernst Friderik I., vojvoda saško-hildburški (Gotha, 21. avgust 1681 - Hildburghausen, 9. marec 1724) je bil saško-hildburški vojvoda. Bil je najstarejši sin Ernsta, vojvode saško-hildburškega, in grofice Sofije Henriette Waldeck. Kot pripadnik višjega plemstva je prejel ustrezno vojaško in upravno izobrazbo, kar ga je pripravljalo na vlogo voditelja majhne nemške vojvodine.
V mladosti je služil v nizozemski vojski, kjer je sodeloval v številnih bojih velikega evropskega konflikta tiste dobe. V vojni za špansko nasledstvo je bil huje ranjen pri Höchstädtu, kar je zaznamovalo njegovo vojaško kariero. Po smrti očeta leta 1715 je zapustil vojsko in prevzel vodenje upravljal vojvodino Saxe-Hildburghausen.
Kot mnogi drugi nemški knezi je želel, da bi njegova vojvodina izžarevala prestiž in sijaj dvora francoskega kralja Ludvika XIV. Zaljubljen v protokolarno slavo in arhitekturne lepote, je vlagal v prenove palače, gradnjo vrtov in celo izkopavanje kanala, da bi posnemal francoski vzor. Takšna prizadevanja so v majhni in revnejši vojvodini pomenila znaten finančni pritisk.
Ker je vedno potreboval denar, je dvigoval davke in začel prodajati posesti in mesta. Med pomembnejšimi prodajami je bila prodaja grofije Cuylenburg, ki je bila doto njegove žene; ta je bila prodana leta 1720. Dokumenti kažejo, da jo ni prodal zgolj zaradi odplačila dolgov upnikom, temveč tudi zato, da bi pridobil sredstva za svoje reprezentančne gradnje v palači, predvsem za vrt in kanal. Leta 1723 je bil prodan tudi Schalkau vojvodini Saxe-Meiningen. Schalkau je imel mestne privilegije in pravico do prirejanja tržnice; bila je upravna enota, primerljiva z manjšo grofijo, vključujoč okoliške vasi.
Prodaja Schalkau brez soglasja njegove žene je bila po takratnih zakonih nezakonita, kar je povzročilo diplomatsko napetost in kasneje oboroženi spor z vojvodino Saxe-Meiningen. Spor je eskaliral v oboroženi spopad, v katerem je bila na koncu prizadeta tudi lokalna posest in je bil del ozemlja praktično uničen. Celoten dogodek je dodatno poslabšal ugled in moč male vojvodine.
Zaradi njegovih visokih in pogosto nepravičnih dajatev je leta 1717 v vojvodini izbruhnil odprt upor. Upori in nezadovoljstvo prebivalstva so bili neposreden odziv na davčne politike in prodajo javnega premoženja; upravna moč vojvode je bila zaradi notranjih trenj oslabljena.
Smrt in zapuščina: Ernst Friderik I. je umrl 9. marca 1724 v Hildburghausenu. Njegova vladavina je pustila protisloven pečat: z ene strani so ostale arhitekturne spremembe in poskusi dviga prestiža dvora, z druge pa veliko finančno breme, izgubljena ozemlja in notranje napetosti. Po njegovi smrti je vojvodino prevzela naslednja generacija, ki je morala sanirati dolgove in posledice njegovih odločitev.