Nathaniel Hawthorne je bil ameriški pisatelj. Rodil se je 4. julija 1804 v Salemu v Massachusettsu. Njegov prvi roman Fanshawe je izšel anonimno leta 1828. Nekaj kratkih zgodb je bilo objavljenih leta 1837 v zbirki Twice-Told Tales. Leta 1842 se je poročil s Sophio Peabody. Imela sta tri otroke. Družina se je nekaj let selila po Massachusettsu, nazadnje pa se je ustalila v Concordu v Massachusettsu. Škrlatno pismo je bilo objavljeno leta 1850. Leta 1851 je bila objavljena Hiša sedmih gabiltov. Zaradi političnega imenovanja je Hawthorne z družino odpotoval v Evropo. Leta 1860 so se vrnili v Massachusetts. Hawthorne je umrl 19. maja 1864.

Življenje in poklicna pot

Nathaniel Hawthorne se je rodil v družini z globokimi koreninami v puritanski Novi Angliji; njegov oče je bil mornar in je umrl, ko je Nathaniel še bil majhen. Študiral je na Bowdoin Collegeu v Maineu, kjer je navezal prijateljstva, ki so vplivala na njegovo življenje in kariero. Po diplomi je dolgo časa pisal in objavljal v manjšem obsegu, občasno pa je delal tudi kot uradnik — med drugim v carinski hiši v Salemu, kar se odraža v uvodu k Škrlatnemu pismu (znan kot “Custom-House”).

Leta 1842 se je poročil s slikarico in pisateljico Sophio Peabody; imela sta tri otroke: Uno, Juliana (Julian) in Rose. V petdesetih letih 19. stoletja ga je prijatelj in nekdanji sošolec iz Bowdoina, predsednik Franklin Pierce, imenoval za ameriškega konzula v Liverpoolu — to je bil glavni razlog, da je družina na daljše obdobje odpotovala v Evropo. Po vrnitvi v ZDA se je Hawthorne naselil v Concordu, kjer je živel do konca življenja. Umrl je 19. maja 1864 v Plymouthu, New Hampshire, in je pokopan na pokopališču Sleepy Hollow v Concordu.

Glavna dela

  • Fanshawe (1828) — prvi roman, izdan anonimno.
  • Twice-Told Tales (1837) — zbirka zgodnjih kratkih zgodb, med katerimi so nekatere postale klasike ameriške književnosti.
  • Škrlatno pismo (1850) — najbolj znano delo, zgodovinski roman o grehu, sramoti in izobčenosti v puritanski skupnosti.
  • Hiša sedmih gabiltov. (1851) — roman, ki povezuje družinsko zgodovino, krivdo in simboliko prostora.
  • The Blithedale Romance (1852) — roman, navdihnjen z družbenimi in utopičnimi gibanji tistega časa.
  • Pomembne kratke zgodbe: “Young Goodman Brown”, “The Minister’s Black Veil”, “Rappaccini’s Daughter”, “The Birth-Mark” in druge, ki raziskujejo moralne dileme in psihološke konflikte.

Teme, slog in književni pomen

Hawthornova dela spadajo v kulturno gibanje, imenovano romantika, natančneje v temnejši veji, ki ji pogosto rečemo “dark romanticism” ali ameriška različica gotske tradicije. Njegovi romani in kratke zgodbe so poučne zgodbe, ki pogosto vzpostavljajo napeto psihološko situacijo in raziskujejo etične probleme. Pokazujejo, da so krivda, greh in zlo najbolj prirojene naravne lastnosti človeštva.

Velik del njegovega opusa je navdihnila puritanska Nova Anglija, njene vrednote, strahovi in družbeni pritiski. Hawthorne združuje zgodovinski roman in simoblični pripovedni slog: njegova dela so polna simbolike, metafor in zgostitev pomenov, hkrati pa obravnavajo globoke psihološke teme — sram, dvom, dvoumnost moralnosti in notranji konflikt. Včasih meji na elemente nadrealizma, saj v realističnem zgodovinskem okolju vstavi motive, ki poudarjajo notranje stanje junakov in simbolni pomen dogodkov.

Njegov slog je značilen po premišljenem jeziku, bogastvu psiholoških odtenkov in nagnjenosti k alegoriji. Hawthorne ni le moraliziral; raje je prikazoval, kako zapletena in večplastna so človeška dejanja in posledice, s čimer je vplival na kasnejše avtorje ameriške in svetovne književnosti.

Vpliv in zapuščina

Hawthorne velja za enega najpomembnejših ameriških romanopiscev 19. stoletja. Njegova dela so vplivala na sodobnike in naslednje generacije pisateljev (med njimi Herman Melville, ki je Hawthornu posvetil Moby-Dicka). Študije Hawthornove simbolike in tem (krivda, izobčenost, prednikov greh) so postale osrednje v ameriški literarni kritiki. Njegove zgodbe se pogosto berejo tudi kot komentar družbenih norm in psiholoških pritiskov, ki delujejo na posameznika.

Danes Hawthorne ostaja brana in proučevana avtorica: njegovi romani so stalnica v učnem načrtu ameriške književnosti, njegove kratke zgodbe pa vznemirjajo bralce s svojo vizualno močjo, strogim moralnim občutkom in večplastnostjo pomenov.