Nadrealizem (surrealizem): definicija, zgodovina in vpliv

Nadrealizem (surrealizem): definicija, zgodovina in vpliv — odkrijte vznik gibanja, ključne avtorje, Freudov vpliv, Bretona ter tehnike in trajen odtis v umetnosti.

Nadrealizem (surrealizem) je umetniško in kulturno gibanje, ki se je oblikovalo v Parizu v začetku 20. stoletja in dosegel najintenzivnejšo izraznost v dvajsetih in tridesetih letih. V središče postavlja raziskovanje podzavesti, sanj, naključnih združevanj in avtomatizma kot načina ustvarjanja, s ciljem sprostitve misli iz racionalnih, moralnih in estetskih omejitev.

Izvor in zgodovina

Ime je bilo prvič uporabljeno leta 1917. Guillaume Apollinaire je napisal programske opombe za balet Parada, ki je bil ustvarjen za Ballets Russes Sergeja Djagileva. To je bilo skupno delo Jeana Cocteauja, Erika Satieja, Pabla Picassa in Léonide Massine. Programske opombe so se glasile:

"Iz tega novega zavezništva ... je v Paradi nastal nekakšen nadrealizem ('sur-réalisme'), v katerem vidim izhodišče vrste manifestacij tega novega duha."

Gibanje je zraslo iz dadaizma, ki je v času grozot prve svetovne vojne nastal kot protest proti racionalnim strukturam, ki jih nadzira vojna in ki so bili za dadaiste nesmiselni. Hkrati so delo Sigmunda Freuda in njegove teorije o podzavesti, sanjah in prostih asociacijah močno vplivale na umetnike in pisatelje. André Breton se je izšolal za psihiatra in med vojno delal v bolnišnici, kjer je Freudove metode uporabljal pri pacientih, ki so utrpeli šok. Po vojni je Breton postal osrednja figura gibanja in leta 1924 napisal prvi nadrealistični manifest.

Freud je pri svojem delu poudarjal podzavestni um in njegovo vlogo pri usmerjanju vedenja in čustvovanja. Njegov način uporabe prostih asociacij in analize sanj, s katerim je želel pridobiti vpogled v podzavest, so prevzeli nadrealisti. Ti so slikali sanjske fantazije in se ukvarjali s samodejnim risanjem brez vida: "avtomatizem".

André Breton in manifest

Leta 1924 je Breton napisal nadrealistični manifest, v katerem je nadrealizem opredelil kot:

"Psihični avtomatizem v čisti obliki, s katerim se predlaga, da se izrazi - ustno, s pisano besedo ali na kakršen koli drug način - dejansko delovanje misli. Diktira ga misel, brez kakršnegakoli nadzora, ki ga izvaja razum, izvzeta iz vsakršne estetske ali moralne skrbi."

Breton je svoje prvo srečanje z nadrealnim opisal v hipnagogičnem stanju, ko se mu je v mislih nepojasnjeno pojavila nenavadna fraza: Ob oknu je človek, ki je prerezan na dva dela. Ta stavek ponazarja Bretonov pogled na nadrealizem kot na preplet dveh ali več resničnosti, ki ustvarijo novo, nenavadno zvezo.

Glavne tehnike in motivi

Nadrealistična dela pogosto temeljijo na:

• avtomatizmu (slikovnem ali literarnem) — svobodno zapisovanje ali risanje brez racionalnega nadzora;
• sanjski motivi in simbolika, prevzeta iz Freuda — nerazložljive slike, ki izvirajo iz sanj ali podzavesti;
• nekonvencionalnih združevanj predmetov (juxtapozicija), ki ustvarijo presenetljive, pogosto nelogične povezave;
• tehnik, kot so collage, fotomontaža, frottage, decollage in eksperimentalne tiskarske tehnike;
• posebne metode posameznikov, npr. Dalíjev paranoično-kritični» način, ki je temeljil na izkoriščanju lastne predsodnosti in halucinatornih asociacij.

Ključni umetniki in avtorji

Nadrealizem je bil gibanje, ki je zbralo širok nabor pisateljev, pesnikov in vizualnih umetnikov. Med najbolj znanimi so (samo nekaj primerov):

• André Breton (pisatelj, teoretik gibanja)
• Salvador Dalí (slikar)
• Max Ernst (slikar, kipar, tehnike kolaža)
• René Magritte (slikar)
• Joan Miró (slikar, kipar)
• Paul Éluard, Louis Aragon (pesniki)
• Man Ray (fotograf)

Za nadrealizem so bila pomembna tudi sodelovanja z drugimi avtorji in umetniškimi formami — npr. v baletu, gledališču in filmu. Sodelovanja, kot so bila v primeru baleta Parada, so pokazala meddisciplinarnost gibanja.

Politični vidik in širitev

Mnogi nadrealisti so videli gibanje kot revolucionarno in kot način spremembe družbe; Breton je nadrealizem označil za revolucionarno gibanje. To je vodilo tudi v napetosti in sodelovanja z različnimi političnimi usmeritvami, zlasti s komunizmom — kar je privedlo do razkolov in diskusij znotraj skupine.

Od dvajsetih let 20. stoletja je iz Pariza nadrealizem potoval po Evropi in svetu in vplival na literaturo, slikarstvo, kiparstvo, fotografijo, gledališče in film. Vplival je tudi na poznejše avantgardne smeri in sodobno umetnost. V kinematografiji so staro in novo nadrealistično estetiko utelešali filmi, kot so Un Chien Andalou (Luis Buñuel in Salvador Dalí), pozneje pa so se nadrealistični vplivi čutili tudi v filmih, kot sta Angelsko jajce (Mamoru Oshii, pogosto omenjen kot vizualno in simbolno eksperimentalno delo) in El Topo (Alejandro Jodorowsky), ki nadaljujeta tradicijo sanjske, simbolne in provokativne podobe.

Transcendentalni nadrealizem

TRANSCENDENTALNI SURREALIZEM je predstavljen kot nov umetniški pristop in interpretacija nadrealizma v 21. stoletju. Po predstavitvi grškega vizualnega umetnika‑arhitekta Giorgiosa (Gio) Vassiliouja (r. 1970) leta 2018, ta smer skuša nadgraditi klasične principe nadrealizma z vključitvijo sodobnih spoznanj iz vizualnih ved, psihologije in naravoslovja ter z novim poudarkom na percepciji in zavesti. Temelji na treh temeljnih elementih:

• a) Transcendentalna zaznava — širši pogled na percepcijo, ki presega neposreden fizični vtis in vključuje izkušnjo, v kateri subjekt doživlja večplastne nivoje resničnosti;
• b) ustvarjalna domišljija — poudarek na aktivni, zavestni rabi domišljije kot orodju za sprožitev novih pomenov in medsebojnih povezav;
• c) počasen tok misli — prakticiranje zavestnega upočasnjevanja miselnih procesov, da bi sprostili subtilnejše asociacije in omogočili poglobljen vpogled v mentalne podzavestne vsebine.

Transcendentalni nadrealizem tako opisuje evolucijo in redefinicijo nekaterih nadrealističnih tehnik v luči sodobnih teorij o percepciji, spoznavanju in umetniški praksi. Kot pri vseh novostih v umetnosti je tudi ta pojem predmet razprav — nekateri ga vidijo kot zanimivo nadaljevanje tradicije, drugi kot tržno ali terminološko novost.

Zapuščina in sodobni vplivi

Nadrealizem je močno zaznamoval 20. stoletje in njegove posledice so še vedno očitne: vpliv na sodobno umetnost, ilustracijo, oglaševanje, modo, film, fotografijo in tudi na sodobne digitalne prakse, kjer se pojavljajo novi načini manipulacije slik in kolažev. Njegov interes za podzavest, sanje in asociativno mišljenje je odprl polje za raziskovanje osebne in kolektivne simbolike, ki ostaja plodna za umetniško ustvarjanje in teorijo.

Čeprav je izvorno gibanje izgubilo enotno skupinsko strukturo in se sčasoma razpršilo v posamezne prakse in smeri, ostaja nadrealizem pomemben del umetnostne zgodovine in izhodišče za številne sodobne avtorje, ki še naprej eksperimentirajo z mejo med realnim in imaginarim.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je nadrealizem?

V: Kdo je napisal programske opombe za Ballets Russes Sergeja Djagileva?

V: Na kaj se je Freud pri svojem delu osredotočal?

V: Kdaj je bil napisan nadrealistični manifest?

V: Kaj pomeni transcendentalni nadrealizem?

V: Kateri so trije temeljni elementi transcendentalnega nadrealizma?

Išči po črki