Tetovaža: definicija, vrste, postopek, bolečina in nega

Ohranjene tetovaže na starodavnih mumificiranih človeških ostankih razkrivajo, da se je tetoviranje po svetu izvajalo že več stoletij. Leta 2015 je znanstvena ponovna ocena starosti dveh najstarejših znanih tetoviranih mumij pokazala, da je Ötzi najstarejši trenutno znani primer. To telo z 61 tetovažami je bilo najdeno zasidrano v ledeniškem ledu v Alpah in je bilo datirano v leto 3250 pred našim štetjem. Leta 2018 so bile najstarejše figuralne tetovaže na svetu odkrite na dveh mumijah iz Egipta, ki sta bili datirani med letoma 3351 in 3017 pred našim štetjem.

Tetoviranje je starodavna umetnost. Ledeni človek Ötzi, ki je živel okoli leta 3300 pred našim štetjem in katerega mumija je bila najdena leta 1991, je imel na spodnjem delu hrbtenice, levem zapestju, za desnim kolenom in na gležnjih 61 tetovaž, sestavljenih iz 19 skupin črt, preprostih pik in črt. Te tetovaže, ki so bile narejene iz saj, so bile morda del zgodnje oblike akupunkture. Tetovaže so bile najdene tudi na mumijah iz starodavnih civilizacij po vsem svetu, vključno z Egiptom, Nubijo, kulturo Pazyryk v Rusiji in več kulturami v Južni Ameriki.

Tetovaže so postale priljubljene v zahodnem svetu, potem ko so zahodnjaki v 1700. letih prišli v stik z ameriškimi Indijanci in Polinezijci. Slavni britanski raziskovalec James Cook je poročal, da je leta 1769, ko je bil na Tahitiju, videl tetoviranje. Beseda "tetovaža" izhaja iz tahitijske besede "tatau".

V nekaterih kulturah imajo tetovaže poseben pomen in pomembnost. Na primer Polinezijci, kot so Maori na Novi Zelandiji, imajo tradicijo tetovaž na obrazu (imenovanih moko), ki so svete in imajo poseben pomen, povezan s statusom in zgodovino plemena.

V drugih kulturah so tetovaže prepovedane. Na primer, tetovaže so prepovedane v judovski zakonodaji. V Stari zavezi Svetega pisma je v knjigi Levitikus 19,28 zapisano: "Na svojem telesu si ne smeš delati zarez za mrtve ali se tetovirati."

Tetovaže so postale priljubljene v Združenih državah Amerike in Angliji v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja. Sprva so si tetovaže najpogosteje delali vojaki in mornarji. Prvi znani poklicni tetovator v ZDA je bil Martin Hildebrandt, nemški priseljenec, ki je leta 1846 prišel v Boston. Med letoma 1861 in 1865 je tetoviral vojake na obeh straneh ameriške državljanske vojne. Prvi znani poklicni tetovator v Veliki Britaniji je v 70. letih 19. stoletja delal v pristanišču Liverpool in tetoviral predvsem mornarje. Vendar so do 70. let 19. stoletja tetovaže postale modne med nekaterimi pripadniki višjih slojev, vključno s člani kraljeve družine.

Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja so tetovaže postale glavni del zahodne mode, ki je razširjena tako med moškimi kot ženskami, v vseh gospodarskih razredih in starostnih skupinah od najstniških let do srednjih let. Za številne mlade Američane imajo tetovaže povsem drugačen pomen kot za prejšnje generacije. V preteklosti so na tetovaže gledali kot na obliko deviantnosti - način kršenja družbenih pravil in standardov. Danes so postali sprejemljiva oblika izražanja.

V zgodovini so si ljudje včasih morali narediti tetovažo, da so bili označeni kot sužnji, kriminalci ali tujci. Stari Rimljani so na primer tetovirali zločince in sužnje. V 19. stoletju so v Združenih državah Amerike s tetovažami označili obsojence, preden so jih izpustili iz zapora, britanska vojska pa je s tetovažami označila dezerterje. V 20. stoletju so zapornikom v sibirskih in nacističnih koncentracijskih taboriščih tetovirali identifikacijske številke.

Amaterske in profesionalne tetovaže

Danes se ljudje odločajo za tetoviranje iz različnih razlogov. S tetovažami lahko pokažete, da pripadate določeni skupini. Na primer, tetovaže tolp lahko kažejo, da oseba pripada določeni kriminalni tolpi. Tetovaže kriminalcev lahko kažejo tudi kriminalne dosežke osebe (na primer število let, ki jih je preživela v zaporu, ali število ubitih ljudi). Tetovaže, vključno s tetovažami po celem telesu, so priljubljene med jakuzo (japonska mafija).

Kozmetični tatuji

Tetovaže se lahko uporabljajo iz kozmetičnih razlogov. Kozmetične tetovaže vključujejo "permanentno ličenje", pri katerem se s tetoviranjem naredijo vzorci, ki so videti kot prava ličila. Kozmetični tetovatorji lahko na primer ustvarijo tetovirane obrvi za ljudi, ki so izgubili obrvi zaradi starosti, bolezni, ki povzročajo izpadanje las (kot je alopecija), ali zdravil, zaradi katerih izpadajo lasje (kot je kemoterapija). Kozmetične tetovaže lahko prekrijejo tudi znamenja ali skrijejo kožo, ki je obarvana zaradi bolezni, kot je vitiligo.

Kozmetične tetovaže se lahko uporabljajo tudi za prekrivanje kirurških brazgotin, na primer brazgotin po mastektomiji (kirurški odstranitvi prsi). Uporaba umetniških tetovaž za prekrivanje brazgotin po mastektomiji postaja vse bolj priljubljena v Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu. Umetniško tetoviranje se uporablja tudi za tetoviranje bradavic na rekonstruirane dojke po operaciji rekonstrukcije dojke (ko se dojka, ki je bila odstranjena med mastektomijo, ponovno ustvari z uporabo maščobe iz drugega dela telesa).

Medicinski tatuji

Tetovaže se lahko uporabljajo tudi iz zdravstvenih razlogov. Oseba si lahko na primer omisli zdravstveno opozorilno tetovažo, ki opozarja, da ima določeno zdravstveno stanje (na primer sladkorno bolezen ali hudo alergijo). Kadar se ljudje zdravijo z obsevanjem zaradi raka, se lahko tetovaža uporabi za natančno označitev, kam naj bo usmerjen snop sevanja. To pomaga zagotoviti, da oseba ob vsakem obsevanju prejme enako zdravljenje na pravem mestu.

Genitalni

Tetoviranje genitalij je praksa nameščanja trajnih znakov pod kožo genitalij v obliki tetovaž. Tetovira se lahko skoraj celotna genitalna regija, vključno z gredjo in glavo penisa, kožo mošnje, pubičnim predelom in zunanjimi sramnimi ustnicami.

Ker tetoviranje poškoduje kožo, predstavlja tveganje za zdravje. Ta tveganja vključujejo okužbe in alergijske reakcije na barve za tetoviranje. Tem težavam se je pogosto mogoče izogniti, če tetovator upošteva pravila čistoče, uporablja določena orodja samo na eni osebi in po vsaki uporabi sterilizira svojo opremo (očisti jo na poseben način, ki uniči mikrobe).

V mnogih krajih morajo tetovatorji opraviti usposabljanje o boleznih, ki se prenašajo s krvjo (bolezni, ki se prenašajo s krvjo, kot sta HIV in hepatitis). Od leta 2009 v Združenih državah Amerike niso poročali o nobenem primeru okužbe z virusom HIV, ki bi jo povzročila profesionalna tetovaža.

Pri amaterskem tetoviranju (kot je tetoviranje v zaporih) pa je tveganje okužbe veliko večje. Z nesterilizirano (nečisto) opremo za tetoviranje ali kontaminiranim črnilom se lahko razširijo okužbe na površini kože, glivične okužbe, nekatere oblike hepatitisa, virus herpes simpleks, HIV, stafilokok, tetanus in tuberkuloza.

Večina ljudi ni alergična na črnila za tetoviranje. Vendar pa so se pojavili primeri alergijskih reakcij na barve za tetoviranje, zlasti na nekatere barve. Včasih se to zgodi, ker črnilo vsebuje nikelj, ki sproži običajno alergijo na kovine.

Če tetoviranje prebode krvno žilo, se lahko včasih pojavi modrica.

Odstranjevanje tetovaže se najpogosteje izvaja z laserji, ki delce črnila v tetovaži razbijejo na manjše delce. Kožni makrofagi so del imunskega sistema, katerih naloga je zbiranje in prebavljanje celičnih ostankov. V primeru pigmentov tetovaže makrofagi zbirajo pigmente črnila, vendar jih težko razgradijo. Namesto tega pigmente črnila skladiščijo. Če je makrofag poškodovan, sprosti črnilo, ki ga je zadržal, in ga prevzamejo drugi makrofagi. To lahko še posebej oteži odstranjevanje tetovaž. Če zdravljenje razbije delce črnila na manjše koščke, jih makrofagi lažje odstranijo.

Nekateri ljudje, ki imajo tetovažo, si želijo, da si je ne bi naredili. Tetovaže je mogoče odstraniti z laserskim posegom, vendar je to boleče in pogosto zahteva več obiskov pri dermatologu ali strokovnjaku za nego kože.

• Spreminjanje telesa
• Skarifikacija
• Flash (tetovaža) - list papirja ali kartona, na katerem so natisnjeni ali narisani vzorci tetovaže