Hepatitis (vnetje jeter): vzroki, vrste, simptomi in zdravljenje
Hepatitis (vnetje jeter): spoznajte vzroke, vrste, simptome in učinkovito zdravljenje. Preverite diagnostiko, preventivo in kako preprečiti resne zaplete.
Hepatitis je bolezen jeter. Pri hepatitisu so jetra vneta. Razlogov za vnetje jeter je lahko več. Zato obstaja več vrst hepatitisa. Najpogostejše oblike so hepatitis A, hepatitis B in hepatitis C. Večino primerov hepatitisa povzročajo virusi. Nekatere oblike povzročajo bakterije, glive ali paraziti. Bakterije, ki povzročajo tuberkulozo ali sifilis, lahko povzročijo tudi hepatitis, prav tako parazit, ki povzroča malarijo.
Hepatitis lahko povzroči tudi alkohol. Približno eden od štirih ljudi, ki popije več kot tri alkoholne pijače na dan (v obdobju 10-15 dni), bo zbolel za eno od oblik hepatitisa, ki ga je povzročil alkohol.
Hepatitis lahko povzročijo tudi različna zdravila in kemikalije, predvsem paracetamol (prevelik odmerek), rumeni fosfor in druge. Hepatitis lahko povzročijo tudi druge bolezni.
Vzroki
- Virusne okužbe: hepatitis A, B, C, D, E — virusi se prenašajo z različnimi potmi (fecalno-oralno pri A in E, kri/telez/poročni stiki pri B in C).
- Alkohol: dolgotrajno in prekomerno uživanje povzroči alkoholno bolezen jeter z vnetjem in poškodbo.
- Zdravila in toksini: predoziranje zdravil (na primer paracetamol (prevelik odmerek)), izpostavljenost industrijskim kemikalijam, toksinom.
- Bakterijske, glivične ali parazitske okužbe ter sistemske bolezni, ki prizadenejo jetra.
- Avtoimunski hepatitis: imunski sistem napade lastna jetra.
Vrste in potek
- Akutni hepatitis – krajši potek, včasih z blagimi simptomi ali brez njih; mnoge oblike (npr. hepatitis A) so samoozdravljive.
- Kronični hepatitis – vztraja več mesecev do let (zlasti hepatitis B in C) in lahko vodi v cirozo ali odpoved jeter.
- Alkoholni hepatitis – vnetje zaradi prekomernega pitja alkohola; lahko je akutno ali kronično.
- Avtoimunski hepatitis – zahteva imunosupresivno zdravljenje.
Simptomi
Simptomi se razlikujejo glede na vzrok in težavnost, pogosto vključujejo:
- Utrujenost, slabost, izguba apetita
- Žoltenica (porumenelost kože in oči)
- Temen urin in bledo blato
- Bolečina ali nelagodje v zgornjem desnem delu trebuha
- Vročina, srbečica, mišične ali sklepne bolečine
Pri hudem poteku se lahko pojavijo znaki jetrne odpovedi: zmedenost, krvavitve, otekanje trebuha (ascites) ali zmedenost.
Diagnoza
- Krvni testi: preiskave delovanja jeter (ALT, AST, bilirubin, alkalna fosfataza), protitelesa in antigene za določitev virusnega vzroka (npr. HBsAg, anti-HBc, anti-HCV) ter molekularni testi (PCR) za odkrivanje virusne RNA/DNA.
- Ultrazvok jeter ali druge slikovne preiskave za oceno strukture jeter.
- V nekaterih primerih biopsija jeter za natančnejšo oceno poškodbe in vzroka.
- Testiranje na druge vzroke (avtoimunski markerji, toksikološke preiskave).
Zdravljenje
- Akutni virusni hepatitis (npr. A, E): večinoma podporno zdravljenje — počitek, hidracija, dieta, izogibanje alkoholu in zdravilom, ki obremenjujejo jetra.
- Kronični hepatitis B: antivirotiki (npr. tenofovir, entekavir) pri primernih bolnikih za zmanjšanje virusne replikacije in preprečitev zapletov.
- Kronični hepatitis C: sodobna zdravila (direktno delujoči protivirusniki) z visokimi stopnjami izkoreninjenja okužbe (>90 %), potek zdravljenja je krajši in dobro prenašan.
- Avtoimunski hepatitis: imunosupresivna terapija (kortikosteroidi, azatioprin itd.).
- Alkoholni hepatitis: nujno prenehanje pitja, prehranska podpora, v hudih primerih hospitalizacija in posebna terapija.
- Za nekatere vzroke (huda jetrna odpoved, napredovala ciroza) je lahko edina možnost presaditev jeter.
Preprečevanje
- Cepljenje proti hepatitisu A in B — varna in učinkovita zaščita (če je na voljo in priporočljiva).
- Izogibanje deljenju igel, varne prakse pri medicinskih posegih, skrb pri transfuzijah krvi in testiranje darovalcev.
- Varni spolni odnosi (kondomi), zlasti pri hepatitisu B.
- Higiena in varna priprava hrane ter pitna voda za preprečevanje hepatitis A in E.
- Previdna uporaba zdravil (upoštevanje priporočenih odmerkov, izogibanje nepotrebnim kombinacijam zdravil) ter poznavanje tveganj pri zdravilih in kemikalijah.
- Opustitev ali omejitev alkohola in redni zdravstveni pregledi pri ljudeh z dejavnikih tveganja.
Kdaj k zdravniku
Poiščite zdravniško pomoč, če opazite žoltenico, temen urin, bledo blato, hudo slabost, dolgotrajno utrujenost, nenamerno izgubo teže, hujše bolečine v trebuhu, krvavitve ali zmedenost. Hiter odziv je posebno pomemben pri sumu na akutno okužbo, zastrupitev z zdravilom (npr. prevelik paracetamol (prevelik odmerek) ali pri znanih dejavnikih tveganja za kronični hepatitis.
Prognoza
Potek in izid sta odvisna od vzroka in pravočasnosti zdravljenja. Hepatitis A in E običajno pozdravimo popolnoma, medtem ko se hepatitis B in C lahko razvijeta v kronično bolezen z rizikom za cirozo in raka jeter, če nista ustrezno zdravljena. Z zgodnjim odkrivanjem in sodobnim zdravljenjem pa se tveganja znatno zmanjšajo.
Pomembno: če imate sum na hepatitis ali ste bili izpostavljeni dejavnikom tveganja, se posvetujte z zdravnikom in opravite ustrezne preiskave. Preprečevanje (cepljenje, varno vedenje, previdnost pri zdravilih) je ključ do zmanjšanja bremena bolezni.
Hepatitis A
Hepatitis A se lahko širi z osebnim stikom, uživanjem surove morske hrane ali pitjem vode z virusom hepatitisa A. To se dogaja predvsem v državah tretjega sveta. S strogo osebno higieno in izogibanjem surovim in neolupljenim živilom lahko preprečite okužbo.
Ko oseba zboli za hepatitisom A, njen imunski sistem tvori protitelesa za boj proti virusu. Tako postanejo odporni proti prihodnjim okužbam.
Osebe s hepatitisom A morajo počivati, piti veliko vode in se izogibati alkoholu. Čas med okužbo in začetkom bolezni lahko traja od 15 do 45 dni. Približno 15 % ljudi s hepatitisom A ima simptome od šest mesecev do enega leta po prvi diagnozi. Okuženi ljudje izločajo virus hepatitisa A v blatu dva tedna pred pojavom zlatenice in en teden po njem.
Za hepatitis A obstaja cepivo, ki vas pred njim zaščiti za vse življenje.
Hepatitis B
Hepatitis B se ne širi s hrano ali naključnimi stiki. Namesto tega se hepatitis B širi s krvjo ali telesnimi tekočinami okužene osebe. Otrok ga lahko dobi od matere med porodom, širi pa se lahko tudi s spolnimi stiki, uporabo uličnih drog in nevarno zdravstveno oskrbo. Nekateri ljudje imajo hepatitis B le nekaj časa, nato pa okužbo zatrejo. Drugi so lahko okuženi vse življenje, pri čemer se običajno več let pojavljajo le redki simptomi ali pa jih sploh ni. Hepatitis B včasih resno poškoduje jetra in lahko povzroči raka.
Obstaja cepivo, ki lahko prepreči hepatitis B. Zdravila za hepatitis B ni, vendar obstaja zdravljenje.
Hepatitis C
Hepatitis C se ne širi s hrano ali naključnimi stiki. Širi se podobno kot hepatitis B. Cepiva ni, zdravljenje pa je nekoliko neprijetno. Osebe s hepatitisom C, ki pijejo alkohol, močno povečajo tveganje za poškodbe jeter.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je hepatitis?
O: Hepatitis je bolezen, ki prizadene jetra in povzroča vnetje.
V: Koliko vrst hepatitisa obstaja?
O: Obstaja več vrst hepatitisa, najpogostejši pa so hepatitis A, hepatitis B in hepatitis C.
V: Kaj povzroča hepatitis?
O: Hepatitis lahko povzročijo virusi, bakterije, glive, paraziti, alkohol, droge, kemikalije in druge bolezni.
V: Ali lahko uživanje alkohola povzroči hepatitis?
O: Da, uživanje alkohola lahko povzroči hepatitis. Približno eden od štirih ljudi, ki popije več kot tri alkoholne pijače na dan (v obdobju 10-15 dni), bo imel neko obliko hepatitisa, ki ga povzroča alkohol.
V: Ali lahko nekatera zdravila povzročijo hepatitis?
O: Da, nekatera zdravila lahko povzročijo hepatitis. Pomembno zdravilo je paracetamol (prevelik odmerek), obstajajo pa tudi druga zdravila.
V: Katere druge bolezni lahko povzročijo hepatitis?
O: Druge bolezni, ki lahko povzročijo hepatitis, so tuberkuloza, sifilis in malarija.
V: Ali je hepatitis resna bolezen?
O: Da, hepatitis je resna bolezen, saj lahko povzroči dolgotrajne poškodbe jeter in celo odpoved jeter, če se ne zdravi.
Iskati