Imunski sistem (imuniteta): definicija, vrste in pomen cepljenja

Imuniteta in imunski sistem: razumite vrste (prirojena, prilagodljiva), pomen cepljenja za dolgoročno zaščito in preprečevanje bolezni.

Imuniteta je sposobnost telesa, da se brani pred "tujki". To pomeni zavračanje okužb, odstranjevanje prahu, ki pride v pljuča, in uničevanje rakavih celic. Cepljenje temelji na naravnem imunskem sistemu, tako da je oseba odporna na določene bolezni. Imunski sistem prepoznava tuje snovi (antigene), jih nevtralizira ali odstrani in hkrati varuje lastne zdrave celice. Deluje na več stopnjah — od fizičnih pregrad (koža, sluznice) do specializiranih celic in molekul, ki ciljano napadajo mikroorganizme.

Kako deluje imunski sistem?

Imunski odziv poteka v dveh glavnih fazah:

• Prirojena (nespecifična) imunost — prva obrambna linija. Vključuje fizične pregrade (koža, sluznice), kemične bariere (npr. želodčna kislina), vnetni odziv, celične jedriste kot so nevtrofilci, makrofagi in naravne celice ubijalke. Ta oblika imunosti ukrepa hitro, vendar nima dolgotrajnega "spomina". To je tisto, kar opisuje Prirojena imunost — ščiti gostitelja pred okužbo, vendar nima "spomina", zato ne zagotavlja dolgoročne imunosti.
• Prilagodljiva (specifična) imunost — deluje počasneje, a zelo ciljno in z vzpostavitvijo imunskega spomina. Glavne sestavine so B- in T-limfociti. B-limfociti proizvajajo protitelesa (imunoglobuline), ki nevtralizirajo viruse in bakterije; T-limfociti pa pomagajo pri uničevanju okuženih celic in usmerjanju imunskega odziva. To ustreza razlagi prilagodljive imunosti, ki ima neke vrste "spomin". Zagotavlja dolgoročno zaščito pred določenimi patogeni.

Sestavine imunskega sistema

• Fizične in kemične bariere: koža, sluznice, slina, solze, kislo okolje v želodcu.
• Celični obrambni mehanizmi: nevtrofilci, makrofagi, dendritične celice, naravne ubijalke (NK-cells), citotoksični T-limfociti.
• Humoralna obramba: protitelesa, komplementni sistem in citokini.
• Imunski organi: kostni mozeg, timus, bezgavke, vranica in sluznična imunska tkiva (MALT).

Vrste imunosti

• Prirojena imunost — v vseh organizmih obstajajo osnovni obrambni mehanizmi; kot so navedli, vse živali, rastline in glive imajo nekaj prirojene imunosti. Vretenčarji imajo tudi prilagodljivo imunost.
• Pridobljena (prilagodljiva) imunost — nastane po okužbi ali cepljenju; vključuje tvorbo spominskih celic, ki omogočajo hitrejši in močnejši odgovor ob ponovni izpostavljenosti.
• Pasivna imunost — začasna zaščita, ki jo telo dobi z materinimi protitelesi (plod ali dojenček preko mleka) ali z vbrizganjem pripravkov protiteles (imunoglobulin). Ne ustvarja lastnega imunskega spomina.

Cepljenje: kako deluje in katere vrste cepiv imamo

Cepljenje je način, kako izkoristimo delovanje prilagodljivega imunskega sistema. Proti nekaterim boleznim se lahko ljudje cepijo s cepljenjem (vbrizganjem mrtvega ali oslabljenega virusa ali bakterije, ki povzroča bolezen). S tem se telo nauči prepoznati povzročitelja brez hujše bolezni, → zgradi se imunski spomin, ki ščiti ob ponovni izpostavitvi.

Glavne vrste cepiv:

• Živa oslabila cepiva — vsebujejo oslabljene oblike patogena. Ponavadi dajo močno in dolgotrajno imuniteto (npr. za ošpice, rdečke, mumps), vendar niso primerna za osebe z resno oslabljenim imunskim sistemom.
• Inaktivirana (mrtva) cepiva — vsebujejo ubite mikroorganizme ali njihove dele; varnejša za imunsko oslabljene, lahko pa zahtevajo več odmerkov ali ojačevalcev (boosterjev).
• Podenote/rekombinantna/proteinska cepiva — vsebujejo le dele patogena (npr. beljakovine) in sprožijo odgovor brez izpostavitve celotnemu mikroorganizmu.
• Toksodni cepivi — za bolezni, kjer toksin povzroča simptome (npr. tetanus); cepivo vsebuje oslabljen toksin.
• Polisaharidna in konjugirana cepiva — ciljajo kapsule bakterij; konjugacija izboljša odziv pri otrocih.
• Moderni pristopi: mRNA cepiva (npr. nekatera cepiva proti COVID-19) in vektorska cepiva uporabljajo genetske informacije za usmerjanje telesa, da proizvaja del patogena in sproži imunski odziv.

Zakaj je cepljenje pomembno

• Zaščiti posameznika pred hudo boleznijo, resnimi zapleti in smrtjo.
• Prispeva k kolektivni (stadijski) imunosti, ki ščiti tiste, ki se ne morejo cepiti (dojenčki, imunsko oslabljeni).
• Zmanjšuje širjenje bolezni v populaciji in lahko vodi v izkoreninjenje bolezni (npr. črne kozice).
• Cepiva so stroškovno učinkovita; preprečijo zdravljenje, zaplete in izgubo delovne sposobnosti.

Pasivna imunost, avtoimunost in imunske pomanjkljivosti

• Pasivna imunost je začasna in hitro delujoča, vendar kratkotrajna (materina protitelesa, intravenski imunoglobulin).
• Avtoimune bolezni nastanejo, ko imunski sistem napačno prepozna lastne celice kot tuje (npr. revmatoidni artritis, sladkorna bolezen tipa 1) in jih napada.
• Primarna in sekundarna imunska pomanjkljivost — nekatere so prirojene (genetske), druge pridobljene (npr. HIV, zdravljenje z imunosupresivi) in povečajo tveganje za okužbe.

Varnost cepljenja in pogosti neželeni učinki

Cepiva preidejo stroge klinične preizkuse, preden so odobrena. Pogosti, običajno blagi neželeni učinki vključujejo bolečino na mestu injiciranja, utrujenost, blag vročinski odziv ali bolečine v mišicah. Resne resne neželene reakcije so redke. Obstajajo tudi specifične kontraindikacije (npr. hude alergije na sestavine cepiva), zato je vedno smiselno posvetovanje z zdravnikom pred cepljenjem.

Kako lahko podprete svoj imunski sistem

• Zdrava prehrana, dovolj spanja in redna telesna dejavnost.
• Higiena (pranje rok) in izogibanje tveganim stikom med epidemijo.
• Uravnavanje stresa, opustitev kajenja in zmerna poraba alkohola.
• Spoštovanje priporočil za cepljenje in rednih zdravstvenih pregledov.

Imunski sistem je kompleksen in vitalen del našega zdravja. Cepljenje je eno najučinkovitejših orodij za preprečevanje nalezljivih bolezni in za ohranjanje javnega zdravja, medtem ko zdrave življenjske navade podpirajo njegove zmožnosti. Če imate konkretna vprašanja o cepljenju, morebitnih reakcijah ali osebnih tveganjih, se posvetujte z zdravnikom ali cepilnim centrom.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je imuniteta?

V: Kateri sta dve vrsti imunosti?

V: Kaj počne prirojena imunost?

V: Kaj počne prilagodljiva imunost?

V: Ali imajo lahko vse živali, rastline in glive prirojeno imunost?

V: Kaj naredi cepljenje?

V: Kako telo ujame določene viruse/bakterije?

Išči po črki