Kemoterapija: kaj je, kako deluje, vrste in možni stranski učinki

Kemoterapija: kaj je, kako deluje, vrste in možni stranski učinki — jasen vodnik o zdravljenju raka, kombinacijah zdravil in nasvetih za obvladovanje neželenih učinkov.

Kemoterapija je uporaba kemičnih snovi za zdravljenje bolezni. Beseda "kemoterapija" se pogosto uporablja za vrsto zdravila, ki se uporablja za zdravljenje raka. Zdravila so citotoksična, kar pomeni, da so strupena za telesne celice. Namen kemoterapije je uničiti oziroma zavreti razmnoževanje hitro delijočih se celic — predvsem rakavih, a pri tem lahko prizadenejo tudi normalne celice, ki se hitro obnavljajo (na primer sluznica črevesja, lasni mešički, kostni mozeg).

Obstaja več vrst kemoterapije, zdravniki pa izberejo zdravilo ali kombinacijo zdravil, ki bo najbolje zdravilo vsako vrsto raka. Pogosto se zdravila za kemoterapijo kombinirajo med seboj in z drugimi zdravili ali pristopi, kot so kirurgija in obsevanje. Kemoterapija se lahko uporablja kot edino zdravljenje, v kombinaciji z drugimi zdravili (na primer imunoterapija ali ciljna terapija) ali kot del večstopenjskega načrta zdravljenja.

Kadar je tumor odstranjen s kirurškim posegom, se kemoterapija lahko uporabi pred (neoadjuvantno) ali po njem (adjuvantno) — pred operacijo jo lahko zmanjšuje velikost tumorja, po operaciji pa zmanjša tveganje za ponovitev. Kemoterapija se pogosto uporablja tudi v paliativne namene za lajšanje simptomov in podaljšanje življenja pri napredovali bolezni.

Kemoterapija se lahko uporablja tudi za zdravljenje drugih bolezni, na primer revmatoidnega artritisa in nekaterih avtoimunskih bolezni, kjer z zaviranjem imunskega sistema zmanjša vnetje.

Kako kemoterapija deluje

Kemoterapevtiki napadajo celice na različne načine: nekatera zdravila poškodujejo DNK, druga preprečijo delitev celic z motnjami v delitvenem vretenu ali blokiranjem encimov, potrebnih za sintezo DNK in RNA. Ker se rakave celice pogosto intenzivno delijo, so bolj dovzetne za te učinke, vendar ni zdravila povsem selektivnega — zato pride do stranskih učinkov.

Vrste zdravil in mehanizmi

• Alkilirajoča sredstva (npr. ciklofosfamid) poškodujejo DNK.
• Platinasta sredstva (npr. cisplatin, karboplatin) povzročijo križni vezavi DNK.
• Antimetaboliti (npr. metotreksat, fluorouracil) ovirajo sintezo DNK/RNA.
• Antibiotiki proti raku (npr. doksorubicin) vnašajo spremembe v DNK in so lahko kardiotoksični.
• Antimitotska zdravila (npr. paklitaksel, vincristin) motijo delitev celic preko vpliva na mikrotubule.
• Inhibitorji topoizomeraze (npr. irinotekan, etopozid) vplivajo na rezanje/integracijo DNK.

Razlika med klasično kemoterapijo in ciljno ali imunoterapijo je, da slednje ciljajo specifične molekule ali sprožajo imunski sistem za napad na rakave celice; pogosto imajo drugačen spekter stranskih učinkov.

Kako in kdaj se daje kemoterapija

• Oblike dajanja: intravensko (najpogosteje), peroralno (tablete), intratekalno (v hrbtenjačno tekočino), intraarterialno, intraplevralno ali topično, odvisno od lokacije bolezni in zdravila.
• Shema zdravljenja: kemoterapija se običajno daje v ciklih (npr. 1–4 tedne), ki vključujejo čas za obnovo normalnih celic med zdravljenji.
• Načrt izbere onkolog glede na vrsto raka, stadij, bolnikovo splošno stanje in spremljajoče bolezni.

Kemoterapija in spremljanje

Pred pričetkom zdravljenja običajno opravijo krvne preiskave (celični krvni slik, ledvični in jetrni testi), EKG ali ehokardiografijo pri zdravilih z možnim vplivom na srce ter določijo funkcijo ledvic in jeter. Med zdravljenjem redno spremljajo krvne parametre, morebitne toksične učinke in odziv tumorja (slikovne preiskave, markerji).

Kemoterapija ima pogosto slabe stranske učinke:

• Utrujenost in splošno slabo počutje.
• Sladko in bruhanje; danes so na voljo učinkovita protibolečinska in protivrtoglavinska zdravila (antiemetiki).
• Izpadanje las (alopecija), ki je pri nekaterih zdravilih začasno.
• Myelosupresija: znižanje števila belih krvničk (nevtropenija, okužbno tveganje), rdečih krvničk (anemija) in trombocitov (tveganje za krvavitve).
• Okužbe zaradi oslabljenega imunskega sistema.
• Mukozitis (vnetja ustne sluznice), težave s prehranjevanjem in driska ali zaprtje.
• Nevropatija: otrplost, mravljinčenje ali bolečina v rokah/nogah pri nekaterih zdravilih.
• Poškodbe srca (kardiotoksičnost), ledvic (nefrotoksičnost), jeter ali sluha (ototoksičnost), odvisno od zdravila.
• Neplodnost ali zmanjšana plodnost; tveganje za okvare reproduktivnih celic.
• Povečano tveganje za sekundarne malignome (redko, dolgoletni učinek pri nekaterih zdravilih).
• Alergijske reakcije ali hipersenzibilnost ob vnosa nekaterih zdravil.

Kako zmanjšati in zdraviti stranske učinke

• Protivdtulna zdravila proti slabosti (antiemetiki) in zdravila za zagotavljanje apetita ali splošne podpore.
• Rastni faktorji za belo krvničke (npr. G‑CSF) za zmanjšanje tveganja nevtropenije.
• Prenosi krvi ali trombocitov pri hudih hudih anemijah/nevtr. in krvavitvah.
• Ohranjanje ustne higiene, ustne vode in lokalna obravnava pri mukozitisu.
• Fertilna varovanja: možnost zamrzovanja semena ali jajčec, pri nekaterih primerih tudi zaustavitev menstrualnega cikla z zdravili.
• Prilagoditev odmerka ali zamenjava zdravila, če so toksikosti hude.

Posebne previdnosti in nasveti

• Govorite z onkologom o možnostih ohranitve plodnosti, če načrtujete imeti otroke v prihodnosti.
• Ob pojavu vročine (tudi blage), močnega slabega počutja ali krvavitev takoj poiščite zdravniško pomoč — lahko gre za nevarno nevtropenijo ali druge zaplete.
• Cepljenje: nekatera živa cepiva niso priporočljiva med kemoterapijo; posvetujte se z zdravnikom glede cepljenja pred ali po zdravljenju.
• Med kemoterapijo se izogibajte stiku z osebami, ki imajo okužbe (npr. norice, rdečke), ter po potrebi uporabite zaščitne ukrepe.

Prilagajanje zdravljenja

Načrt kemoterapije je individualen. Onkolog upošteva vrsto in stadij raka, pretekla zdravila, spremljajoče bolezni, starost in bolnikovo željo. V mnogih primerih obstajajo različne možnosti zdravljenja, vključno s kliničnimi raziskavami, ki lahko ponudijo dostop do novih zdravil.

Kdaj se pogovoriti z zdravnikom

• Pred začetkom kemoterapije o vseh zdravilih, alergijah, kroničnih boleznih in načrtu otroštva.
• Če se pojavijo hudi stranski učinki: visoka vročina, težko dihanje, nenadna ali močna bolečina, močno krvavitev, zmedenost ali nenadna slabost.

Čeprav je kemoterapija povezana s številnimi neželenimi učinki, je za mnoge bolnike ključni del zdravljenja, ki lahko vodi k ozdravitvi ali daljšemu in bolj kakovostnemu življenju. O vseh vprašanjih in morebitnih skrbeh se pogovorite s svojim zdravnikom onkologom ali specialistom, ki vodi zdravljenje.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je kemoterapija?

V: Kaj pomeni "citotoksičen" v povezavi s kemoterapijo?

V: Kako zdravniki izberejo zdravilo za kemoterapijo za osebo z rakom?

V: Ali se kemoterapevtska zdravila kdaj kombinirajo z drugimi zdravili?

V: Ali se kemoterapija vedno daje po operaciji za odstranitev tumorja?

V: Ali se kemoterapija lahko uporablja za zdravljenje drugih bolezni, ne le raka?

V: Kateri so nekateri pogosti neželeni učinki kemoterapije?

Išči po črki