Holin (cholin) — vloga, zdravstvene koristi in dnevni vnos
Holin — vloga, zdravstvene koristi in priporočeni dnevni vnos: koristi za spomin, jetra, nosečnost in srce. Preberite, koliko holina potrebujete in kje ga najti.
Holin je organska spojina in pomemben gradnik za celične membrane ter presnovo maščob. Je prekurzorska molekula (gradnik) za nevrotransmiter acetilholin, ki sodeluje pri številnih funkcijah, vključno s spominom in nadzorom mišic. Holin je torej ključen tako za strukturo celic kot za prenos živčnih signalov.
Nekatere živali ne morejo proizvajati dovolj holina in ga morajo zato dobivati s prehrano. Ljudje majhno količino holina proizvajamo v jetrih (encimska pot PEMT), vendar ta endogena sinteza pogosto ni dovolj za zadostne potrebe. V Združenih državah Amerike je holin priznan kot esencialno hranilo, saj raziskave kažejo, da ga ljudje potrebujejo iz prehrane ali dodatkov za ohranjanje zdravja. Raziskave povezujejo zadosten vnos holina s manjšo verjetnostjo nekaterih zapletov v nosečnosti ter z manjšim tveganjem za nastanek maščobne bolezni jeter.
Vloga v telesu
Holin se pogosto uvršča med sklop vitaminov B, čeprav telo zna deloma sintetizirati holin. To je vitamin, ki ga človeško telo potrebuje za več procesov:
- gradnja in vzdrževanje celičnih membran (kot del fosfatidilholina);
- sinapsna komunikacija prek acetilholina (pomembno za spomin in mišični nadzor);
- presnova maščob in transport lipidov iz jeter (sinteza VLDL);
- metilacijski procesi preko presnove v skupinah metilov (povezana z folatom in vitaminom B12).
Naravni viri holina
Holin najdemo v številnih živilih, zlasti v živilih živalskega izvora. Med bogatimi viri so jetra, jajca (zlasti rumenjak), meso, ribe in perutnina. Tudi nekatera rastlinska živila vsebujejo holin, na primer soja, oreščki, semena in nekatere zelenjadnice. Če prehrana ne zadostuje, je mogoče holin jemati tudi kot dodatek.
Priporočen dnevni vnos in zgornja meja
- Priporočen (Adequate Intake) vnos za odrasle moške: 550 mg/dan.
- Priporočen vnos za odrasle ženske: 425 mg/dan.
- V nosečnosti je priporočena vrednost običajno nekoliko višja (približno 450 mg/dan), med dojenjem pa lahko znaša okoli 550 mg/dan.
- Nadmerno velik vnos lahko povzroči neželene učinke; priporočena zgornja meja (UL) za odrasle je približno 3500 mg/dan (3,5 g).
Pomanjkanje in znaki
Dolgotrajno nezadosten vnos holina lahko vodi do kopičenja maščob v jetrih (nealkoholna maščobna bolezen jeter), poškodbe mišic in pri nekaterih primerih do okvar razvoja pri plodu. Pomanjkanje je redko pri uravnoteženi prehrani, a se lahko pojavi pri ljudeh z zelo omejenim vnosom ali pri določenih genetskih variantah, ki zmanjšajo lastno sintezo holina.
Možne koristi in omejitve dokazov
- Nekatere študije nakazujejo, da zadosten vnos holina v nosečnosti zmanjšuje tveganje za okvare nevralne cevi ter lahko izboljša zgodnji otrokovo kognitivno funkcijo; dokazi so deloma obetavni, vendar še ne dokončni.
- Holin je pomemben za preprečevanje maščobne bolezni jeter, saj je potreben za izvoz lipidov iz jetrnih celic v obliki VLDL.
- Obstajajo trditve, da holin pomaga zmanjševati telesno maščobo, vendar za zdaj ni dovolj močnih kliničnih dokazov, da bi to potrdili kot zanesljiv učinek pri ljudeh.
- Povezave med holinom in zdravjem srca so kompleksne: holin lahko pomaga pri metabolizmu lipidov, a črevesna mikrobiota lahko iz holina proizvede trimetilamin (TMA), ki se presnovi v trimetilamin N-oksid (TMAO) — nekateri opazovalni podatki povezujejo povišan TMAO z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Potrebne so nadaljnje raziskave, da se to razjasni.
Previdnost, neželeni učinki in oblike dodatkov
Pri zmernih odmerkih je holin običajno varen. Visoki odmerki (običajno nad gramom ali več na dan) lahko povzročijo neprijetne učinke, kot so slabost, bruhanje, potenje, nizka krvna tlaka in "ribičen" telesni vonj. Zato se je bolje držati priporočenih vrednosti ali se posvetovati z zdravnikom pred dolgotrajno uporabo visokih doz.
V dodatkih se holin pojavlja v različnih oblikah: holin bitartrat (cenejša), citicolin (CDP‑holin) in alfa‑GPC. Različne oblike se razlikujejo po prehodu v možgane in po indikacijah uporabe; za specifične zdravstvene težave (npr. kognitivne motnje) je smiselno poiskati strokovni nasvet.
Sklepi: Holin je esencialen za funkcijo živčevja, celično strukturo in presnovo maščob. Večina ljudi ga dobi dovolj z uravnoteženo prehrano, pri nekaterih skupinah (npr. nosečnicah, ljudeh z omejenim vnosom ali z določenimi genetskimi predispozicijami) pa je treba biti pozoren na zadosten vnos. Pred začetkom dopolnjevanja z visokimi odmerki je priporočljivo posvetovanje z zdravnikom ali nutricionistom.
Zgodovina
Holin je leta 1864 odkril Andreas Strecker. Leta 1998 je Odbor za hrano in prehrano pri Inštitutu za medicino (ZDA) holin uvrstil med potrebna hranila.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je holin?
O: Holin je organska spojina, ki je predhodna molekula za nevrotransmiter acetilholin.
V: Za kaj je odgovoren acetilholin?
O: Acetilholin sodeluje pri različnih funkcijah, vključno s spominom in nadzorom mišic.
V: Ali vse živali proizvajajo holin?
O: Ne, nekatere živali ne morejo proizvajati holina in ga morajo imeti v prehrani, da ostanejo zdrave.
V: Koliko holina proizvede človek?
O: Ljudje proizvajajo majhno količino holina v jetrih.
V: Ali je holin za človeka nujno hranilo?
O: Da, holin se priporoča kot nujno hranilo za ljudi, saj so raziskave pokazale, da ga morajo ljudje za svoje zdravje dobiti s hrano ali z dodatki.
V: Kakšne so možne koristi uživanja holina?
O: Med možnimi koristmi uživanja holina so zmanjšanje tveganja za okvare nevralne cevi in maščobne bolezni jeter ter dolgoročni ugodni učinki na otrokov spomin, če se jemlje med nosečnostjo.
V: Koliko holina naj odrasli zaužijejo dnevno?
O: Odrasli naj bi dnevno zaužili od 425 do 550 miligramov holina.
Iskati