Rak zadnjika (analni rak): definicija, vzroki, simptomi in zdravljenje
Rak zadnjika: definicija, vzroki, simptomi in zdravljenje — odkrijte ključne znake, dejavnike tveganja in možnosti zdravljenja za pravočasno diagnozo.
Rak zadnjika je vrsta raka v zadnjični odprtini. Razlikuje se od veliko pogostejšega raka debelega črevesa in danke. Etiologija, dejavniki tveganja, klinično napredovanje, stadij in zdravljenje se razlikujejo. Analni rak je večinoma ploščatocelični karcinom, ki nastane v bližini skvamokolumna.
Druge vrste analnega karcinoma so adenokarcinom, limfom, sarkom ali melanom.
V Združenih državah Amerike naj bi bilo leta 2014 diagnosticiranih približno 7060 novih primerov raka zadnjika (4500 pri ženskah in 2500 pri moških) . Običajno se pojavlja pri odraslih, povprečne starosti v zgodnjih 60. letih.
Vzroki in dejavniki tveganja
Najpogostejši vzrok analnega raka so okužbe s tipoma humanega papiloma virusa (HPV), zlasti HPV-16. Drugi pomembni dejavniki tveganja vključujejo:
- Imunska oslabelost – npr. osebe z okužbo HIV ali po presaditvi organov, ker slabša imunska obramba zmanjšuje sposobnost odstranjevanja virusno spremenjenih celic.
- Spolno vedenje – več spolnih partnerjev, zgodnja spolna aktivnost in receptivni analni spolni odnosi povečajo verjetnost prenosa HPV.
- Kajenje – povezano z večjim tveganjem za nastanek analnega raka in slabšim potekom bolezni.
- Predhodne neoplazije – analne intraepitelne neoplazije (AIN) in genitalne bradavice (condyloma) lahko napredujejo v rak.
- Pretekla radioterapija na področju male medenice in kronične vnetne bolezni danke (npr. Crohnova bolezen) – redkeje prispeva k tveganju.
Simptomi
Simptomi analnega raka se lahko pojavijo postopoma in so pogosto podobni težavam, ki jih povzročajo benigne bolezni. Pomembno je, da vsak trajen simptom ocenijo zdravniki. Pogosti znaki vključujejo:
- Rektalno krvavenje ali madeževanje
- Bolečina ali občutek pritiska v predelu zadnjika
- Bulica ali masa ob ali v zadnjiku, ki jo lahko otipate
- Izcedek, razjede ali non-healing razpoka
- Srbenje okoli zadnjika (pruritus)
- Sprememba navad črevesja, npr. zaprtje ali občutek nepopolnega iztrebljanja
- Povečane bezgavke v dimljah (če se bolezen širi)
Diagnoza in stadij
Postopek postavitve diagnoze običajno vključuje:
- Fizični pregled (vključno s pregledom perianalnega območja in digitalnim rektalnim pregledom).
- Anoskopija ali rektoskopija za neposreden ogled in ciljano biopsijo sumljivega tkiva.
- Histološka potrditev z biopsijo – določi se vrsta tumorja (najpogosteje ploščatocelični karcinom).
- Slikovne preiskave za oceno razširjenosti: MRI male medenice (za lokalno oceno), CT prsnega koša in trebuha (za odkrivanje metastaz) ali PET-CT, kadar je to potrebno.
- Ultrazvok endoanalni lahko pomaga oceniti globino invazije in vpletenost bezgavk.
Stadij bolezni se običajno določi po TNM sistemu (velikost tumorja T, prisotnost tumorja v bezgavkah N, oddaljene metastaze M). Stadij pomembno vpliva na izbiro zdravljenja in prognozo.
Zdravljenje
Najprimernejše zdravljenje je odvisno od vrste tumorja, velikosti, lokalne razširjenosti in prisotnosti oddaljenih metastaz. Glavne možnosti so:
- Definitivna kemoradioterapija – standardno zdravljenje za večino ploščatoceličnih karcinomov zadnjika. Kombinacija radioterapije in celostne kemoterapije (pogosto 5‑fluorouracil+mitomicin C ali kapecitabin namesto 5‑FU) lahko pogosto ozdravi tumor in ohrani analni kanal.
- Kirurško zdravljenje – abdominoperinealna resekcija (APR) z trajno stomo se lahko uporabi, kadar tumor ne odziva na kemoradioterapijo ali pri nekaterih adenokarcinomih; pri majhnih, dobro diferenciranih tumorjih je v posameznih primerih možna lokalna ekscizija.
- Sistemska terapija za metastatsko bolezen – kemoterapija, najpogosteje kombinacije citostatikov; v primeru napredovalih/refraktarnih bolezni se v zadnjih letih uporablja tudi imunoterapija (anti‑PD‑1 zaviralci, npr. pembrolizumab ali nivolumab), kadar so indicirani.
- Podpora in obvladovanje stranskih učinkov – ob radioterapiji lahko pride do kožnih reakcij, bolečin, težav s kontinenco in spolne disfunkcije; rehabilitacija in ustrezne medicinske terapije lahko izboljšajo kakovost življenja.
Prognoza
Prognoza je odvisna od stadija ob diagnozi: zgodnji, lokalizirani tumorji imajo bistveno boljšo napoved kot napredovali ali metastatski primeri. Pomembni prognostični dejavniki so velikost tumorja, vpletenost bezgavk, histološka vrsta in sistemska zdravstvena stanja. Okužba s HPV je v nekaterih študijah povezana z boljšim odzivom na zdravljenje pri ploščatoceličnem analnem raku.
Preprečevanje in spremljanje
- Cepljenje proti HPV – zelo učinkovito pri preprečevanju okužb z visokorizičnimi tipi HPV in s tem zmanjšanju tveganja za nastanek analnih visokorizičnih sprememb in raka. Cepljenje se priporoča predvsem mladim pred začetkom spolne aktivnosti, a koristi lahko tudi pri starejših skupinah.
- Redno spremljanje visokorizičnih skupin – osebam z imunokompromitacijo (npr. HIV pozitivnim), moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), in drugim visokorizičnim skupinam se lahko svetuje redno pregledovanje z analno citologijo in anoskopijo v okviru specializiranih programov.
- Opustitev kajenja in varnejše spolne prakse lahko zmanjšajo tveganje.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč
Če imate vztrajno krvavenje iz zadnjika, bolečino, novo nastalo bulico ali spremembo v navadah črevesja, se čim prej posvetujte z zdravnikom. Zgodnja diagnostika povečuje možnosti za uspešno zdravljenje in ohranitev funkcije analnega kanala.
Za specifične nasvete glede zdravljenja, diagnostike in spremljanja je vedno najbolje, da se pogovorite s strokovnim onkologom ali kolorektalnim kirurgom. Pri odločitvah o terapiji se upoštevajo individualne okoliščine, preferenca pacienta in razpoložljivost strokovne oskrbe.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je analni rak?
O: Analni rak je vrsta raka, ki se pojavi v zadnjični odprtini in se razlikuje od pogostejšega raka debelega črevesa in danke.
V: Katere so različne vrste analnega raka?
O: Različne vrste analnega karcinoma vključujejo ploščatocelični karcinom, adenokarcinom, limfom, sarkom ali melanom.
V: Kateri so dejavniki tveganja za raka zadnjika?
O: Dejavniki tveganja za analni rak so spolno vedenje, okužba s človeškim papiloma virusom (HPV), oslabljen imunski sistem, kajenje in nekateri rakavi sindromi.
V: Katera je najpogostejša vrsta analnega raka?
O: Najpogostejša vrsta analnega karcinoma je ploščatocelični karcinom.
V: Kakšno je ocenjeno število novih primerov analnega raka v Združenih državah Amerike v letu 2014?
O: Ocenjuje se, da bo leta 2014 v Združenih državah Amerike diagnosticiranih približno 7060 novih primerov analnega raka, od tega 4500 pri ženskah in 2500 pri moških.
V: Katera starostna skupina najpogosteje zboli za rakom zadnjika?
O: Rak zadnjika se običajno pojavlja pri odraslih s povprečno starostjo v zgodnjih 60. letih.
V: Kakšne so razlike med analnim rakom in rakom debelega črevesa in danke?
O: Analni rak in rak debelega črevesa in danke imata različno etiologijo, dejavnike tveganja, klinični potek, stadij in zdravljenje.
Iskati