Maskarenski otoki (Mascarenes): skupina otokov vzhodno od Madagaskarja
Maskarenski otoki: Mauritius, Réunion in Rodrigues — vulkanski raj v Indijskem oceanu z edinstveno floro in favno, zgodovino doda in izzivi ohranjanja ekosistemov.
Maskarenski otoki (francosko: Mascareignes) ali Mascarenes so skupina otokov v Indijskem oceanu vzhodno od Madagaskarja. Gre za več otokov in otočkov, razporejenih vzdolž Maskarenskega platoa in pogosto deljenih v tri glavne enote: Mauritius, Réunion in Rodrigues, poleg tega pa so ob tej skupini tudi manjši otočki in koralni grebeni.
Ime in zgodnji obiski
Ime otokov izhaja iz priimka portugalskega pomorščaka Pedra Mascarenhasa, ki jih je prvič zabeležil aprila 1512. Pred prihodom evropskih ladij so bili otoki nenaseljeni; kasneje so jih obiskovali pomorščaki, lovci, trgovci in kolonizatorji iz Evrope ter Azije, kar je vodilo v postopno naseljevanje in spremembe v pokrajini.
Geologija in pokrajina
Otokov ni ustvarila koralna rava, temveč so nastali zaradi vulkanizma — Reunionske vroče točke, ki deluje pod Maskarensko planoto. Otoki so vulkanskega izvora in se razlikujejo po starosti: Réunion je najmlajši in še vedno vulkansko aktiven (npr. Piton de la Fournaise), medtem ko so nekateri deli starejši in močno razčlenjeni. Relief je pogosto gorat z ostanki starejših vulkanov, dolinami, ter visokimi kraškimi platoji.
Podnebje in rabe zemljišč
Podnebje je večinoma tropsko z močnim vplivom oceana: topli temperaturi skozi vse leto in sezonskimi padavinami. Na otokih prevladujejo plantaže (predvsem trsni sladkor, zgodneje tudi začimbe), obalni pasovi so pogosto urbanizirani, višinska območja pa vsebujejo gozdove in zaščitena območja.
Biotska raznovrstnost in posledice človekovega delovanja
Maskarenska regija predstavlja posebno ekoregija z bogato in pogosto endemično floro ter favno. Zaradi izolacije so se razvile vrste, ki jih drugod ni; hkrati pa je velik delež vrst izumrl ali ogrožen zaradi uvedbe tujerodnih vrst, odstranjevanja habitatov in človekovih posegov.
Med izumrlimi živalmi sta najbolj znana dodo (letajoči golob, ki je izgubil sposobnost letenja) na Mauritiusu in Rodgriguesov pasijon na Rodriguesu. Na otokih so v preteklosti živeli tudi velika kopenska želvja oblika — nekatere so izumrle, deloma pa so jih izrinile ali zmanjšale ljudske dejavnosti in uvajanje plenilcev ter pašne živine (želve, so znan primer iz preteklosti).
Kljub izgubi nekaterih vrst je na Maskarenskih otokih še vedno veliko endemičnih ptic, plazilcev in rastlin. Danes potekajo različni ohranitveni projekti: zaščita preostalih gozdov, vzpostavitev rezervatov in reintrodukcije vrst, nadzor tujerodnih invazivnih organizmov ter raziskave populacij.
Človek in gospodarstvo
Po kolonizaciji so otoki postali središča plantažnega gospodarstva (predvsem sladkorne trse), kasneje pa je pomemben vir dohodka turizem. Na otokih živi heterogena populacija z mešanico evropskih, azijskih in afriških vplivov; govori se francosko in kreolske različice jezika, v državah kot je Mauritius pa so prisotne tudi skupnosti z indijskimi jeziki. Zaradi gostote naseljenosti in intenzivne rabe tal so številni naravni habitati izgubljeni ali močno spremenjeni.
Politični status
Maskarenski otoki nimajo enotnega državnega statusa. Del otokov je pod francosko upravo: francoski otok Réunion je od 20. stoletja naprej čezmorski departma in regija Francije, kar pomeni, da je del države Francije in uporablja evro ter francoski upravni sistem. Drugi veliki otok, Mauritius, je neodvisna država — Republika Mauritius — in ima svojo notranjo samoupravo; Rodrigues je del republike Mauritiusa in ima status avtonomne regije. Gospodarsko, družbeno in okoljsko stanje se med otoki razlikuje glede na zgodovino kolonizacije, administrativni status in razvojne politike.
Pomembnost in izzivi
Maskarenski otoki so pomembni zaradi svoje endemične biotske raznovrstnosti, geološke zgodovine in kulturne mešanice. Hkrati se soočajo z izzivi: izgubo habitatov, invazivnimi vrstami, podnebnimi spremembami (dvig morske gladine, močnejši cikloni) ter potrebami po ohranjanju preostale narave ob hkratnem zagotavljanju razvoja in blaginje lokalnega prebivalstva. Ohranitveni programi, trajnostni razvoj in mednarodno sodelovanje so ključni za prihodnost regije.
Foetidia mauritiana
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so Maskarenski otoki?
O: Maskarenski otoki so skupina otokov v Indijskem oceanu vzhodno od Madagaskarja, vključno z Mauritiusom, Reunionom in Rodriguesom.
V: Kdo je prvi obiskal Maskarenske otoke?
O: Maskarenske otoke je aprila 1512 prvi obiskal portugalski pomorščak Pedro Mascarenhas.
V: Kako so nastali Maskarenski otoki?
O: Maskarenski otoki so nastali zaradi vulkanizma vroče točke Réunion pod Maskarensko planoto.
V: Kakšna je ekologija Maskarenskih otokov?
O: Maskarenski otoki so posebna ekoregija z edinstveno floro in favno, vključno z izumrlimi živalmi, kot sta dodo in Rodriguesov pasijon, in še vedno z nekaterimi endemičnimi pticami in plazilci.
V: Ali so na Maskarenskih otokih živeli ljudje, preden so jih odkrile ladje?
O: Preden so otoke odkrile ladje, na Maskarenskih otokih ni bilo ljudi.
V: Kdo upravlja Mavricij?
O: Mauritius se imenuje Republika Mauritius in je samoupraven.
V: Katera celina je najbližja Maskarenskim otokom?
O: Maskarenskim otokom je najbližje Madagaskar, ki je 680 km severozahodno od Reuniona.
Iskati