Nizozemski Antili: definicija, otoki in razpad leta 2010

Nizozemski Antili so bile upravno-politična enota v Kraljevini Nizozemski, sestavljena iz skupine otočij v Karibskem morju. Država je v različni meri obsegala šest glavnih otokov, od katerih so nekatere leta 1493 odkrili Krištof Kolumb, druge pa leta 1499 Alonso de Ojeda. Glavno mesto je bilo Willemstad na otoku Curaçao.

Zemljepis in sestava otokov

Skupina je vključevala otoke treh geografskih sklopov:

  • Aruba, Bonaire in Curaçao — del Zavetrnih otokov, ki ležijo blizu Venezuele,
  • Saint Martin (francoski severni del) ter otoki Sint Eustatius in Saba — del Navetrnih otokov, v bližini Portorika in Deviških otokov.
  • Otok Sint Maarten je bil (in je še danes) razdeljen: severni del je francoski (Saint Martin), južni del pa nizozemski (Sint Maarten).

    Zgodovina in kolonialni razvoj

    Po odkritjih v 15. stoletju so otoke naseljevali in zasedali različni evropski pomorski narodi; Nizozemci so postopoma utrdili svoj vpliv v 17. stoletju. Pod nizozemsko upravo so otoki igrali vlogo v trgovini, pomorstvu in pozneje tudi v rafiniranju nafte ter turizmu. Pomembno zgodovinsko obdobje je bila tudi trgovina s sužnji in plantažništvo; suženjstvo je bilo v nizozemskih kolonijah uradno ukinjeno leta 1863.

    Jezik, kultura in prebivalstvo

    V regiji je močna mešanica kultur: evropske, afriške in ameriške vplive se odražajo v jeziku, glasbi, kulinariki in običajih. Na otokih ABC (Aruba, Bonaire, Curaçao) je razširjen jezik Papiamentu, uradni jeziki pa so pogosto nizozemščina in angleščina; španščina je zaradi bližine Venezuele tudi široko razširjena. Na otokih Navetrov prevladuje angleščina, pogosto z lokalnimi kreoli. Kulturna dediščina vključuje glasbo (npr. tambu, tumba), karnevalske prireditve in tradicionalno obrt.

    Gospodarstvo

    Gospodarstva otokov so bila raznolika: turizem je zelo pomemben vir dohodka, zlasti na Aruba in Curaçao. Poleg tega ima Curaçao zgodovino naftne rafinerije in pomorskih storitev, obalno ribolov ter storitveni sektor, vključno z bančništvom in finančnimi storitvami. Na manjših otokih so bistveni tudi kmetijstvo, ribištvo in lokalne obrti.

    Ustavni položaj in razpad leta 2010

    Ker so bili Nizozemski Antili del Kraljevine Nizozemske, je bila nizozemska monarhinja—takrat kraljica Beatrix—tudi formalen šef države Nizozemskih Antilov, čeprav so otočani imeli svojo notranjo vlado in upravne institucije. Leta 1986 je Aruba že prejela poseben status (»status aparte«) in izstopila iz sestave Nizozemskih Antilov.

    Končna razpleta procesa notranjih reform je prišlo 10. oktobra 2010, ko sta Curaçao in Sint Maarten postala ločeni državama znotraj Kraljevine Nizozemske. S tem je država Nizozemski Antili prenehala obstajati. Preostali otoki, znani kot BES (Bonaire, Sint Eustatius in Saba), so od takrat neposredni del Nizozemske kot posebne občine in se imenujejo Nizozemski karibski otoki (Caribbean Netherlands).

    Po razpadu so se spremenile tudi valute in upravne prakse: Aruba ima svojo valuto (arubski florin), Curaçao in Sint Maarten so za krajše obdobje obdržali nizozemsko-antilski gilder (NAf / ANG) z načrti za lastno valutno ureditev, medtem ko so otoki BES uvedli ameriški dolar kot uradno valuto.

    Politični voditelji in dedičstvo

    Zadnja predsednica vlade Nizozemskih Antilov je bila Emily de Jongh-Elhage, ki je vodila vlado do razpada. Zadnji guverner je bil Frits Goedgedrag, ki je od 10. oktobra 2010 postal prvi guverner nove države Curaçao. Po razpadu Nizozemskih Antilov so Aruba, Curaçao in Sint Maarten postale samostojne države v okviru Kraljevine; v vseh teh državah je trenutno kralj Willem‑Alexander njihov monarh.

    Pomembnost in današnje stanje

    Razpad Nizozemskih Antilov je bil pomemben korak k večji avtonomiji posameznih otokov in prilagoditvi upravnih oblik lokalnim željam in potrebam. Vsak otok ima zdaj svoj specifičen politični in gospodarski položaj: nekateri so samostojne države v okviru Kraljevine, drugi pa neposreden del Nizozemske. Vsi ostajajo pomembna turistična, kulturna in gospodarska stičišča v Karibih.

    Če želite več podrobnosti o posameznih otokih ali o pravnih posledicah razpada, lahko napišete, kateri otok vas zanima, in pripravim poglobljeno razlago.

    Lokacija Nizozemskih AntilovZoom
    Lokacija Nizozemskih Antilov

    Zemljevid Nizozemskih AntilovZoom
    Zemljevid Nizozemskih Antilov

    Vprašanja in odgovori

    V: Kateri otoki so bili del Nizozemskih Antilov?


    O: Nizozemski Antili so bili prvotno skupina šestih otokov v Karibskem morju. Med njimi so bili Aruba, Bonaire, Curaçao, Saint Martin, Sint Eustatius in Saba.

    V: Kdaj je Aruba izstopila iz Nizozemskih Antilov?


    O: Aruba je iz Nizozemskih Antilov izstopila leta 1986.

    V: Kdo je bil zadnji predsednik vlade Nizozemskih Antilov?


    O: Zadnja predsednica vlade Nizozemskih Antilov je bila Emily de Jongh-Elhage.

    V: Kdo je danes kralj Willem-Alexander?


    O: Kralj Willem-Alexander je še danes monarh nad vsemi temi kraji, vključno z Arubo, Curaçaom in Sint Maartenom, ki so zdaj ločene države znotraj kraljestva.

    V: Kako se zdaj imenujejo otoki BES?


    O: Preostali otoki BES Bonaire, Sint Eustatius in Saba zdaj pripadajo Nizozemski in se imenujejo Nizozemski karibski otoki.

    V: Kdo je prvi odkril nekatere od teh otokov?


    O: Nekatere od teh otokov je leta 1493 odkril Krištof Kolumb, nekatere pa leta 1499 Alonso de Ojeda.

    V: Kje se nahajajo geografsko?


    O:Aruba, Bonaire in Curaçao so del Zavetrnih otokov blizu Venezuele, medtem ko so Saint Martin, Sint Eustatius in Saba del Navetrnih otokov blizu Portorika in Deviških otokov.

    AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3