Dormanca
Obdobje mirovanja je obdobje v življenjskem ciklu organizma, ko se rast, razvoj in (pri živalih) telesna aktivnost začasno ustavijo. S tem se zmanjša presnovna aktivnost, zato organizem varčuje z energijo. Obdobje mirovanja je običajno tesno povezano z okoljskimi pogoji. Organizmi lahko vstop v fazo mirovanja sinhronizirajo z okoljem s pomočjo napovedi ali posledic.
Predvidena mirovanje nastopi, ko organizem preide v fazo mirovanja pred nastopom neugodnih razmer. Številne rastline na primer uporabljajo dolžino dneva in padajočo temperaturo kot sprožilca za začetek mirovanja pred nastopom zime.
Do posledičnega mirovanja pride, ko organizmi preidejo v fazo mirovanja po nastopu neugodnih razmer. To se pogosto zgodi na območjih z nepredvidljivim podnebjem. Nenadne spremembe pogojev lahko povzročijo visoko stopnjo smrtnosti živali, ki so odvisne od posledičnega mirovanja. Po drugi strani pa je njena uporaba lahko koristna, saj organizmi dlje časa ostanejo aktivni in lahko bolje izkoristijo razpoložljive vire.
Med zimskim mirovanjem se presnova rastlin praktično ustavi, deloma zaradi temperatur, ki upočasnijo kemično aktivnost.
Živali
- Hibernacija: Hibernacija je mehanizem, ki ga uporabljajo številni sesalci, da prihranijo energijo in preživijo pomanjkanje hrane pozimi. Hibernacija je lahko napovedna ali posledična.
- Diapauza: Diapauza je strategija predvidevanja, ki jo nadzoruje genotip živali. Pri žuželkah je pogosta med jesenjo in pomladjo.
- Aestivacija: Aestivacija je posledično mirovanje kot odziv na zelo vroče ali suhe razmere. Pogosta je pri nevretenčarjih, pojavlja pa se tudi pri pljučnih ribah, salamandrah, puščavskih želvah in krokodilih.
- Brumation: Brumacija je mirovanje pri plazilcih, podobno hibernaciji. Od hibernacije se razlikuje po presnovnih procesih. Plazilci običajno začnejo brumirati pozno jeseni. Pogosto se zbudijo, da spijejo vodo, nato pa se vrnejo v "spanje". Brez hrane so lahko tudi več mesecev.
Rastline
Razvoj od semena
Čeprav seme ni aktivno, je majhno živo bitje. V njem je zarodek bodoče rastline, ki se ne spreminja ali razvija: je v mirovanju. Običajno se misli, da seme "spi", dokler ne dobi tistega, kar potrebuje, da se prebudi. To ni pravilno. Različna semena imajo različne navade, ki so nedvomno prilagojene njihovemu življenjskemu okolju. Semena so v različnih fazah mirovanja:
1. Mirujoča sposobnost semena: pomeni, da se seme nekaj časa ne razvije, tudi če so pogoji primerni. p98 Zamujeno kaljenje (razvoj) omogoča čas za širjenje. V semenu se zgodijo spremembe, zaradi katerih seme prej ali slej vzklije. Podrobnosti se med vrstami zelo razlikujejo.
2. Hibernacija semen: semena ne vzklijejo, ker pogoji niso primerni. Rast sprožijo posebni dogodki v okolju. Podrobnosti o sprožilcih so znane za nekatera semena, vendar ne za vsa. Primeri so dež, požar, temperatura tal. Veliko semen vzklije šele po tem, ko jih žival poje in prebavi skozi svoj prebavni sistem. Tudi to je način širjenja.
Ko seme vzklije ("prebudi se"), začne rasti v majhno rastlino, imenovano sadik. Ta uporablja mehko mesnato snov v semenu za hranila (hrano), dokler ni pripravljena, da si sama ustvari hrano s pomočjo sončne svetlobe, vode in zraka.
Večina semen kali pod zemljo, kjer ni sončne svetlobe. Rastlina nekaj dni ali tednov ne potrebuje hranil iz zemlje, saj ima seme vse, kar potrebuje za rast. Pozneje pa bo začelo potrebovati sončno svetlobo. Če je na voljo sončna svetloba, jo bo rastlina uporabila za zdravo rast. Če svetlobe ni, bo rastlina še nekaj časa rasla, vendar njeni plastidi ne bodo dozoreli: klorofil ne bo postal zelen. Če rastlina nima dovolj svetlobe, bo sčasoma umrla. Svetlobo potrebuje, da si lahko sama pripravi hrano, ko se zaloge v semenu izčrpajo.
- Najstarejše seme, datirano z ogljikovim atomom 14, ki je zraslo v rastlino, je bilo približno 2000 let staro seme judovske datljeve palme, najdeno pri izkopavanjih v palači Heroda Velikega na Masadi v Izraelu. Kalilo je leta 2005.
- Največje seme ima kokosova palma Lodoicea maldivica (Coco de mer ali "dvojna kokosova palma"). Celoten sadež lahko tehta do 23 kilogramov in običajno vsebuje eno samo seme.
Sorodne strani
- Torpor
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je mirovanje?
O: Obdobje mirovanja je obdobje v življenjskem ciklu organizma, ko se rast, razvoj in (pri živalih) telesna aktivnost začasno ustavijo.
V: Zakaj organizmi preidejo v fazo mirovanja?
O: Organizmi preidejo v fazo mirovanja, da bi zmanjšali presnovno aktivnost in tako prihranili energijo.
V: Kako je mirovanje povezano z okoljskimi pogoji?
O: Obdobje mirovanja je običajno tesno povezano z okoljskimi pogoji. Organizmi lahko prehod v fazo mirovanja sinhronizirajo z okoljem na podlagi predvidevanja ali posledic.
V: Kaj je napovedni mirovanje?
O: Prediktivna mirovanje nastopi, ko organizem vstopi v fazo mirovanja pred nastopom neugodnih razmer.
V: Kako rastline uporabljajo prediktivno mirovanje?
O: Rastline uporabljajo dolžino dneva in padajočo temperaturo kot sprožilca za začetek mirovanja pred nastopom zime.
V: Kaj je posledično mirovanje?
O: Do posledične mirovanja pride, ko organizmi preidejo v fazo mirovanja po nastopu neugodnih razmer.
V: Katere so prednosti in slabosti posledičnega mirovanja?
O: Uporaba posledičnega mirovanja je lahko koristna, saj organizmi ostanejo dlje časa aktivni in lahko bolje izkoristijo razpoložljive vire. Vendar pa lahko nenadne spremembe pogojev povzročijo visoko stopnjo smrtnosti med živalmi, ki se zanašajo na posledično mirovanje.
